Filmske priredbe literarnih del so pogosto stvar kritične debate o tem, kaj je boljše, film ali izvirna knjižna predloga?

Nekateri filmski ustvarjalci so uspeli prenesti čar knjižnih zgodb na filmsko platno, velikokrat pa so pri tem celo nadgradili originalno delo. Tukaj je nekaj izjemnih filmov, ki so nastali po knjižnih predlogah, ki vas bodo zagotovo navdušili.

Ne ubijaj slavca (To Kill a Mockingbird), 1962

Film temelji na istoimenskem romanu Harperja Leeja in je eden vidnejših del ameriške kinematografije. Zgodba se osredotoča na Atticusa Fincha, odvetnika, ki brani temnopoltega moškega, obtoženega posilstva. Dogajanje poteka v majhnem mestu v Alabami v času segregacije in rasne napetosti. Zgodba je prikazana skozi oči Atticusove hčerke Scout, kar prinaša osvežujoč in ganljiv pogled na družbene norme in predsodke. Ne ubijaj slavca obravnava pomembna vprašanja o pravičnosti, rasnih razlikah in družbeni odgovornosti. Knjižna in filmska različica, ki sta skoraj v enaki meri priljubljeni, ohranjata svoj pomen še več kot pol stoletja po nastanku, njune teme pa ostajajo še kako aktualne.

 

Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange), 1971

Kontraverzna Peklenska pomaranča, film, ki ga je režiral Stanley Kubrick, se naslanja na istoimenski roman Anthonyja Burgessa in se osredotoča na nasilno vedenje in na vprašanje družbene odgovornosti. Zgodba spremlja mladega Alex-a, ki vodi svoje prijatelje v zločinske podvige, vse dokler ne konča za rešetkami. Film odpira vprašanja o svobodni volji, etiki in posledicah družbenih eksperimentov. Peklenska pomaranča je znana po svoji surovi vsebini, glasbi in mojstrsko uporabljeni simboliki, s svojim provokativnim prikazom družbenih norm pa je pustila trajen pečat v filmski industriji.

Boter 1, Boter 2 (The Godfather 1, The Godfather 2), 1972, 1974

Boter je kultni film, ki ga je režiral Francis Ford Coppola. Prvi in drugi del temeljita na romanu Maria Puza in sta postala sinonima za mafijske drame. Zgodba sledi družini Corleone, vodilni italijanski mafijski družini v New Yorku. Michael Corleone, ki ga igra Al Pacino, se znajde v središču družinskega posla, po tem ko njegovega očeta napadejo. Michael mora prevzeti vodstvo in se spopasti z moralnimi dilemami ter nasiljem. Filma sta znana po nepozabnih dialogih in kompleksni karakterizaciji junakov. Postavila sta standarde za žanr mafijskih filmov, s svojo zapleteno zgodbo o družini, oblasti in tradiciji pa sta postala klasični deli, ki sta navdihnili generacije filmskih ustvarjalcev.

Schindlerjev seznam (Schindler’s List), 1993

Filmska priredba Stevena Spielberga, ki temelji na knjigi Thomasa Keneallyja, je eden bolj ganljivih sodobnih kinematografskih del. Film prikazuje enega najbolj grozovitih dogodkov v zgodovini in opominja, kako daleč se je človeštvo sposobno pogrezniti – in pri tem poskuša uloviti delčke dobrote, ki kljub temu preživijo. Spielberg je preuredil kronologijo knjige in neusmiljeno zmanjšal obseg zgodbe, pri tem pa hkrati okrepil grozoto holokavsta, ki ga je prikazal kot naraščajoč val terorja in genocida, v zgovorni črno-beli filmski tehniki.

Kaznilnica odrešitve (The Shawshank Redemption), 1994

Kaznilnica odrešitve, film, ki ga je režiral Frank Darabont, temelji na romanu Stephena Kinga in sledi zgodbi Andyja Dufresneja, zapornika, obsojenega na dosmrtno kazen v zloglasni kaznilnici Shawshank. Andy se spopada z izzivi in krivicami znotraj zaporških zidov, medtem ko Red, ki ga igra Morgan Freeman, postane njegov zvesti prijatelj. Skozi leta Andy ohranja dostojanstvo ter pomembno vpliva na življenje zapornikov. Film poudarja moč človeške volje, vztrajnosti in upanja v najtemnejših trenutkih. Film je zaslovel zaradi mojstrske režije, odlične igre, močne pripovedi ter neizbrisnega sporočila o moči upanja in človeškega duha.

Trainspotting, 1996

Trainspotting je britanski film, ki ga je režiral Danny Boyle, temelji pa na istoimenskem romanu Irvina Welsha iz leta 1993. Zgodba prikazuje življenje skupine mladih odvisnikov v Edinburghu. Film velja za kultno uspešnico, ki je z drznimi vizualnimi elementi in glasbenimi odločitvami ujel duh devetdesetih let, kombinacija premišljene režije, odlične igre in iskrene upodobitve temnih plati in posledic odvisništva, pa je osvojila srca mnogih gledalcev.

Klub golih pesti (Fight Club), 1999

Film, ki ga je režiral David Fincher, temelji na istoimenskem romanu Chucka Palahniuka in sledi zgodbi anonimnega pisarniškega delavca, ki se zaplete v svet skrivnostnega in nasilnega “kluba golih pesti”. Glavni junak se spopada z nespečnostjo in občutkom brezupa, nato pa spozna karizmatičnega Tylerja Durdna. Skupaj ustanovita “klub golih pesti”, kjer moški izražajo svoje frustracije in iščejo osvoboditev skozi fizično nasilje. Film je znan po svojem provokativnem pogledu na potrošniško kulturo, maskuliniteto in identiteto.

Gospodar prstanov (The Lord of the Rings), 2001-2003

Gospodar prstanov je fantastična serija knjig, ki jih je napisal J.R.R. Tolkien, in ena najbolj priljubljenih in vplivnih zgodb v fantazijskem žanru. Serija sestoji iz treh osrednjih knjig, zgodba pa sledi pustolovščinam Froda, mladega hobita, in njegovih tovarišev, ki se podajajo na nevarno potovanje, da bi uničili zlobni prstan v ognju Mordorja. Imaginarij Gospodarja prstanov je pol, vilincev, škratov, čarovnikov in hobitov, epskih bitk, izdajstev, prijateljstev in junaštev. Leta 2001 je filmski režiser Peter Jackson posnel trilogijo filmov Gospodar prstanov, ki so poželi velik uspeh zaradi bogatih vizualnih elementov ter izjemne igre in režije.

Harry Potter, 2002-2011

Filmska serija Harry Potter, ki temelji na istoimenskih knjigah J.K. Rowling, je postala ena najbolj priljubljenih in vplivnih franšiz v filmski industriji. Serija je sestavljena iz osem filmov, ki sledijo pustolovščinam mladega čarovnika Harryja Potterja in njegovih prijateljev na Bradavičarki, šoli za čarovnike. Zgodba spremlja Harryjevo potovanje od otroštva, do odkritja njegovega čarovniškega porekla ter vstopa v čarovniški svet. Filmske adaptacije prinašajo zanimivo vizualno podobo, s svojim edinstvenim čarovniškim svetom, raznolikimi liki in zgodbo o prijateljstvu, ljubezni ter boju proti zlu je Harry Potter postal izjemno priljubljen med občinstvom različnih starosti.

Pokliči me po svojem imenu (Call me By Your Name), 2017

Pokliči me po svojem imenu sledi razburljivi romanci, ki se razvije med mladim Elio in moškim, ki ga njegov oče zaposli za poletnega raziskovalnega asistenta. Zgodba o odraščanju, postavljena na ozadje italijanskega podeželja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, temelji na knjigi italijansko-ameriškega pisatelja Andréja Acimana. Čustveno potovanje ljubezni in samosprejemanja je v ospredju tega občutljivega prikaza o spoznavanju lastne identitete in želja.