by admin | Apr 7, 2025 | Likovna umetnost
V francoskem mestecu Auvers-sur-Oise, zadnjem ustvarjalnem pribežališču slovitega nizozemskega umetnika Vincenta van Gogha, se je zaključila večletna pravna saga, ki je razdelila krajane in ljubitelje umetnosti.
Na kocki ni bila le zaplata zemlje ob robu vrta, temveč tudi kraj z neprecenljivo umetniško vrednostjo – prostor, kjer je Van Gogh ustvaril svojo zadnjo sliko Drevesne korenine (1890).
Bitka za “Van Goghove korenine”
Zemljišče na naslovu Rue Daubigny 48, danes last francoskega para Jean-François in Hélène Serlinger, je bilo dolga leta predmet spora med lastnikoma in županjo mesta Isabelle Mézières. Slednja je trdila, da gre za javno zemljišče, ki bi moralo pripadati vsem prebivalcem Auversa, saj ima “neprecenljivo kulturno vrednost”. Po petih letih sojenja pa je pritožbeno sodišče v Versaillesu dokončno razsodilo v prid Serlingerjevih in razsodilo, da zemeljski nasip ne predstavlja del javne poti, kot je trdila občina.
Serlingerjeva sta zemljišče kupila leta 2013, ne da bi vedela, kakšen pomen ima kraj v povezavi z Van Goghom. Šele leta 2020 je nizozemski raziskovalec Wouter van der Veen, direktor van Goghovega inštituta, na stari razglednici iz začetka 20. stoletja prepoznal prizor, ki natančno ustreza Van Goghovi sliki. Ta neverjetna primerjava je omogočila natančno lociranje prostora, kjer je umetnik tik pred smrtjo postavil svoje slikarsko stojalo.
Zadnje poteze
Slika Drevesne korenine je eno najbolj enigmatičnih in izrazito ekspresivnih Van Goghovih del – skorajda eksplozija barv in linij brez klasične kompozicijske strukture. Mnogi jo tolmačijo kot umetnikov notranji krik, ustvarjen v zadnjih urah njegovega življenja, preden je odšel na sprehod do bližnjega pšeničnega polja in si vzel življenje.
Direktorica Van Goghovega muzeja v Amsterdamu, Emilie Gordenker, je ob razkritju lokacije poudarila, da svetloba na sliki kaže, da je Van Gogh najverjetneje slikal vse do poznega popoldneva. “To kaže, da je do zadnjega diha ostal predan ustvarjanju,” je izjavila.
Kulturni turizem ali komercializacija dediščine?
Po odkritju pomena zemljišča sta Serlingerjeva svojo zasebno lastnino preobrazila v turistično točko – obiskovalcem ponujata voden ogled za osem evrov. Ta odločitev je dodatno razburila županjo Mézières, ki trdi, da je to “komercializacija dediščine, ki bi morala pripadati vsem”.
by admin | Feb 3, 2025 | Likovna umetnost
Vam Goghov muzej v Amsterdamu je zavrnil trditve, da bi slika, ki so jo našli na garažni razprodaji v Minnesoti, lahko bila delo slavnega nizozemskega umetnika, čeprav strokovnjaki iz New Yorka menijo, da gre za eno od njegovih neznanih stvaritev.
Portret, poimenovan Elimar, prikazuje ribiča s klobukom in pipo v ustih. Nastal naj bi v času, ko je bil van Gogh pacient v psihiatričnem zavodu Saint-Paul v Saint-Rémy-de-Provence, kjer je bival med letoma 1889 in 1890.
Delo je bilo odkrito leta 2016 na garažni razprodaji v Minnesoti, kjer so za sliko odšteli zgolj 50 dolarjev. Po tem, ko so strokovnjaki iz podjetja LMI Group International izvedli obsežno preiskavo, so prepričani, da gre za izgubljeno delo Vincenta van Gogha, ki bi lahko bilo vredno tudi do 15 milijonov dolarjev. Na sliki je upodobljen moški, ki stoji ob morju in v ustih drži pipo – podoba, ki je podobna tistim iz van Goghovega obdobja ustvarjanja okrog leta 1889. Poročilo, objavljeno januarja 2025, sliko opisuje kot »čustveno bogato in globoko osebno delo«, ustvarjeno v umetnikovem zadnjem turbulentnem obdobju življenja.
Za preverjanje avtentičnosti je LMI Group vključil strokovnjake različnih področij, vključno s kemiki, kustosi in pravniki, ter izvedel znanstvene analize, ki so vključevale preiskavo barvnih slojev, pigmentov, našli pa bi naj celo las, pritrjen na platno. Na podlagi teh ugotovitev trdijo, da gre za Van Goghov portret, ustvarjen s tehnikami in materiali, ki jih je pogosto uporabljal.
Kljub tem dokazom pa je Van Goghov muzej v Amsterdamu zavrnil trditev, da bi slika lahko pripadala slavnemu umetniku. V uradni izjavi so povedali, da so skrbno preučili vse materialne dokaze, vendar so ugotovili, da delo ne ustreza slogu umetnika. V muzeju dodajajo, da že leta niso sprejeli številnih podobnih zahtevkov in da so odobrili le tista dela, ki so imela podporo galerij, dražbenih hiš ali strokovnjakov iz sveta umetnosti.
LMI Group se je na to odzval z zaskrbljenostjo in kritiko na račun muzeja, ki po njihovem mnenju ni temeljito preučil dela, ampak je le površno pregledal posnetek slike. Prav tako menijo, da so bili dokazi, ki so jih predstavili, zavrnjeni brez podrobne preučitve same slike. Podjetje je že ponudilo, da sliko dostavijo v Amsterdam, kjer bi jo lahko še dodatno preučili.
Van Goghov muzej je sicer znan po svojem strogem postopku preverjanja avtentičnosti. Na leto preuči do 200 zahtevkov, vendar le redko potrdi, da gre za resnične umetniške stvaritve. Po njihovih besedah je postopek izjemno zahteven, predvsem zaradi številnih ponaredkov, ki preplavljajo trg umetnin.
Fotografija: LMI GROUP INTERNATIONAL
