Literarni večer pesnice Nataše Muršec in poeta Janka Štifterja

Literarni večer pesnice Nataše Muršec in poeta Janka Štifterja

V okviru 32. Šentviških dnevov se bo v četrtek, 19. junija, ob 18.00, v intimnem ambientu Galerije Gunclje odvil prav poseben literarni večer, posvečen poeziji in tistemu neizrekljivemu, kar ostaja med vrsticami.

 

Gostja večera bosta Nataša Muršec in Janko Štifter, pesnika dveh glasov, dveh občutljivosti, ki se bosta v pesniškem dialogu srečala prvič. Nataša Muršec svojo poezijo ustvarja že od gimnazijskih let, a jih je – kot pravi sama – pogosto »puščala v predalu«, v prostoru, kjer poezija tiho zori in čaka na pravi trenutek. Njene verze zaznamuje meditativna mehkoba, ki jo črpa iz bližine narave: z domačih poti, z obronkov pod Šmarno goro, izpod domače češnje ali s samotnih polj.

 

Literarni večer

 

Janko Štifter se bo s svojo poezijo prvič predstavil širši javnosti. Njegove pesmi bodo na literarnem večeru zazvenele premierno – kar bo poseben trenutek tako za avtorja kot za občinstvo.

 

Besede bo spremljala glasba – pianistka in muzikologinja Lovorka Nemeš Dular bo s klavirjem ustvarila zvočno ozadje, ki bo večer obogatilo z dodatno izrazno dimenzijo.

 

Dogodek bo tako povezal poezijo in glasbo ter ponudil priložnost za neposreden stik z dvema izrazitima pesniškima glasovoma – vsak s svojim ritmom, tonom in notranjim svetom.

Benetke maja bogatejše za dve novi umetnostni središči

Benetke maja bogatejše za dve novi umetnostni središči

V začetku maja v Benetkah svoja vrata odpirata dve novi umetnostni prizorišči, ki bosta pomembno obogatili kulturno krajino mesta: San Marco Art Centre na Trgu svetega Marka in Fundacija Nicolette Fiorucci v četrti Dorsoduro.

 

San Marco Art Centre (SMAC) bo zaživel 9. maja v drugem nadstropju zgodovinske stavbe Procuratie Vecchie. Novi center bo posvečen sodobni umetnosti, arhitekturi, modi, filmu in tehnologiji. “SMAC je spontan in eksperimentalen prostor, ki preizkuša tradicionalne modele umetnostnih institucij in kuratorskih praks,” “so zapisali ustanovitelji v sporočilu za javnost. Center ne bo imel stalne zbirke, temveč bo gostil izključno začasne razstave v sodelovanju z mednarodnimi ustanovami in kuratorji. Prvo sezono bosta zaznamovala avstralski arhitekt Harry Seidler ter korejski krajinski arhitekt Jung Youngsun. Obe razstavi se odpirata 9. maja in bosta na ogled do 13. julija, v okviru beneškega arhitekturnega bienala, ki se uradno začne dan pozneje.

 

Benetke

 

7. maja pa bo v četrti Dorsoduro odprla vrata tudi Fundacija Nicolette Fiorucci, ki se seli v nekdanji dom italijanskega slikarja Ettoreja Tita. Neprofitna organizacija, poimenovana po znani italijanski mecenki sodobne umetnosti, v Benetkah odpira svoj novi sedež z razstavo gruzijske umetnice Tolie Astakhishvili. Instalacija bo vključila tudi dela drugih umetnikov, med njimi Thee Djordjadze in Zuraba Astakhishvilija. Razstava bo na ogled do 23. novembra. Fundacija, sicer ustanovljena leta 2021, poudarja pomen nekonvencionalnih in čutnih pristopov k umetnosti ter spodbuja prepletanje različnih disciplin in drznih idej. Obenem bo v celoti financirala prenovo stavbe in obratovanje novega prostora.

 

Benetke

 

Z odprtjem teh dveh središč Benetke ponovno dokazujejo, da ostajajo eno ključnih vozlišč sodobne umetnosti – ne le kot prizorišče bienala, temveč kot prostor trajne umetniške ustvarjalnosti in institucionalnega eksperimenta.

Modeli na Akademiji likovnih umetnosti v Firencah opozarjajo na slabe delovne pogoje

Modeli na Akademiji likovnih umetnosti v Firencah opozarjajo na slabe delovne pogoje

Akademija likovnih umetnosti v Firencah (Accademia di Belle Arti di Firenze), ustanovljena leta 1784 in povezana z imeni, kot sta Michelangelo in Artemisia Gentileschi, se je znašla v središču razprave o delovnih pravicah.

 

Modeli, ki pozirajo študentom pri študiju človeške figure, opozarjajo na nevzdržne razmere in napovedujejo protest. Če bo treba, tudi brez oblačil.

 

Modeli, ki pogosto več ur nepremično stojijo ali sedijo, poročajo o fizični bolečini, psihični izčrpanosti in pomanjkanju osnovnih delavskih pravic. Njihovo delo poteka po letnih pogodbah za 500 ur, razporejenih čez 11 mesecev, brez zagotovljenega zavarovanja, bolniškega dopusta, plačanega dopusta ali celo osnovnega sistema evidentiranja delovnega časa.

 

“Po osmih urah poziranja z desetminutnimi odmori na pol ure se domov vračamo fizično izčrpani in psihično izžeti,” je za časnik Corriere della Sera povedal eden od modelov. “Nimamo nobene zaščite – niti osnovnih pravic, ki jih imajo drugi delavci.”

 

Skupina modelov, ki se že dolgo bori za spremembe, razmišlja o vložitvi tožbe na upravno sodišče, ob tem pa ne izključuje simbolnega protesta – javnega golega poziranja pred sedežem akademije. To ne bi bil prvi protest modelov v Firencah. Že leta 2009 so z umetniškimi akcijami – nekateri goli, drugi preoblečeni v Venero – opozarjali na nizko plačilo in prekarne pogodbe.

 

Model

 

Jedro trenutnega spora predstavlja interpretacija nove zakonodaje, ki jo je italijansko ministrstvo za univerze in raziskovanje sprejelo leta 2024. Zakon določa, da morajo javne ustanove ponuditi redno zaposlitev vsem modelom, ki so bili izbrani po formalnem postopku in so opravili vsaj tri leta dela. A akademija vztraja, da ta pravica ne velja za tiste, ki so bili zaposleni po starih pravilih – čeprav so nekateri tam zaposleni že več kot tri desetletja.

 

“Pričakovati, da bodo šli skozi uradni postopek, ki v času njihove zaposlitve sploh ni obstajal, je nelogično in nepravično,” opozarja Giancarlo Iacomini, predsednik sindikata ABC, ki zastopa zaposlene na umetniških in glasbenih akademijah. Razprava med sindikatom in vodstvom akademije se nadaljuje, modeli pa vztrajajo, da si po desetletjih dela zaslužijo več kot le začasne pogodbe.

Umetnost kot terapija: zdravniki v švicarskem Neuchâtelu predpisujejo obiske muzejev

Umetnost kot terapija: zdravniki v švicarskem Neuchâtelu predpisujejo obiske muzejev

V švicarskem mestu Neuchâtel so začeli izvajati pilotni projekt, v okviru katerega lahko zdravniki predpišejo brezplačne obiske muzejev kot del zdravljenja za izboljšanje duševnega in telesnega zdravja.

 

Ta inovativni pristop, ki združuje umetnost in zdravstvo, je del širšega prizadevanja za vključevanje kulture v terapijo.

 

Projekt omogoča zdravnikom, da svojim pacientom predpišejo obisk enega od štirih mestnih muzejev, in to brezplačno. Zdravnik lahko svojim pacientom izda “muzejski recept” kot del zdravljenja, ki krije stroške vstopnine. Gre za pobudo, ki se osredotoča na izboljšanje duševnega zdravja, lajšanje stresa ter zmanjšanje vpliva kroničnih bolezni in duševnih motenj.

 

Umetnostna terapija

 

Umetnost kot zdravilo za telo in duha

 

Projekt so navdihnila priporočila Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2019, ki so poudarila številne koristi umetnosti za duševno zdravje. Mnoge študije so namreč pokazale, da lahko umetnost pomaga pri zmanjševanju vpliva travm, upočasnjuje kognitivni upad in izboljšuje splošno počutje. Obiski muzejev in galerij omogočajo obiskovalcem, da se izognejo vsakodnevnim skrbem ter se osredotočijo na umetniške stvaritve, kar ima pozitivne učinke na mentalno zdravje.

 

Julie Courcier Delafontaine, članica mestnega sveta Neuchâtela, je poudarila, da je pandemija COVID-19 še dodatno osvetlila pomen kulturnih institucij. “Ko so bili kulturni prostori zaprti med epidemijo, smo se vsi zavedli, kako nujni so ti prostori za naše dobro počutje,” je dejala.

 

Umetnostna terapija

 

Spodbujanje gibanja in zdravja skozi umetnost

 

Marianne de Reynier Nevsky, vodja kulturne posredniške službe v Neuchâtelu, je prepričana, da lahko ta pobuda koristi širokemu spektru pacientov, od tistih, ki trpijo zaradi depresije, do tistih z motnjami gibanja ali kroničnimi boleznimi. “Pomembno je spodbuditi paciente, da zapustijo dom, se sprehodijo in se vključijo v svoje okolje, četudi je to le ena ura v muzeju,” je pojasnila.

 

Projekt bo trajal eno leto, po tem pa bodo analizirali rezultate. Če se izkaže za uspešnega, bi ga lahko razširili tudi na druge kulturne dejavnosti, kot sta gledališče in ples. Organizatorji si želijo, da bi umetnost tudi dolgoročno postala del terapij, ki jih pokrivajo zdravstveni zavarovalni sistemi.