V Zasavskem muzeju Trbovlje se 4. junija 2025 odpira razstava Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.

Ob stoletnici rojstva enega najpomembnejših slovenskih kiparjev druge polovice 20. stoletja razstava osvetljuje umetniško in osebno pot ustvarjalca, ki je s svojim delom vtisnil neizbrisen pečat ne le rodnim Trbovljam, temveč tudi širšemu slovenskemu prostoru.

Posebnost tokratne postavitve je digitalna predstavitev izbranih javnih del – s pomočjo 3D vizualizacij, ki so nastale v sodelovanju z Zavodom 3Dpro, lahko obiskovalci v razstavnem prostoru doživijo spomenike, ki sicer stojijo na prostem, v mestih Zasavja.

Obiščite digitalno razstavo!

Stojan Batič – Zasavski muzej Trbovlje

Gre za edinstveno priložnost, da se Batičeva dela – pogosto umeščena v vsakdanji prostor, mimo katerih hodimo skoraj nezavedno – predstavijo v novem kontekstu: kot umetniške celote, vredne pozornega ogleda in premisleka.

Ta svež pogled na kiparsko zapuščino se uresničuje skozi razstavo, ki združuje muzejsko zbirko male plastike z digitalnimi predstavitvami javnih skulptur. Med njimi posebej izstopata Rudar I in Rudar II, danes postavljeni pred Delavskim domom v Trbovljah. Prvotno sta stali pred rudniško upravo in strojno tovarno, nato pa sta bili v sedemdesetih letih premeščeni na simbolno kulturno središče mesta, kjer še danes opominjata na rudarsko preteklost.

Močno čustveno noto nosi skulptura Očka, vrni se, figuralna skupina rudarja z družino, ki je bila sprva postavljena na ladjo Trbovlje, danes pa stoji pred muzejem. Kot številna druga Batičeva dela izžareva empatijo in pripoveduje zgodbo vsakdana – bližine, skrbi, upanja.

Batičev opus pa ne obsega le rudarskih motivov. V trboveljskem mestnem parku stoji Spomenik izgnancem, posvečen pregnanim, ubitim in razseljenim med drugo svetovno vojno. V bronastem reliefu so ujeti pretresljivi prizori izgube in hrepenenja, ki jih avtor poda v ekspresivni likovni govorici svojega zrelega obdobja.

V Hrastniku nas spomenik Izmena v rovu z dvema bronastima rudarjema popelje nazaj v čas, ko je rudnik oblikoval ritem vsakdana. V neposredni bližini stoji tudi Spomenik Lidiji Šentjurc, poklon narodni herojinji in eni najpomembnejših političnih osebnosti povojne Jugoslavije.

V Zagorju ob Savi je Batič posegel v mitološko tematiko – kip Jokasta, navdihnjen z antično tragedijo, je dramatična umetniška interpretacija usode, krivde in človeške bolečine. Le nekaj korakov stran pa kip Zadnji šiht, z realistično upodobitvijo skupine rudarjev v vozičku, ohranja Batičevo zvestobo revirskemu človeku – figuri, ki mu je posvetil svoj najbolj celosten kiparski cikel.

Batič je še posebej z likom rudarja izklesal spomin celotnemu Zasavju. Njegove plastike nosijo težo izkušenj, zvestobo delavskemu človeku in skoraj mitološko dostojanstvo, ki ga je znal oblikovati skozi različne materiale. Kot domačin je svojo umetniško pot zvesto prepletal z motiviko rudarskega življenja, kar se najizraziteje kaže v Rudarskem ciklu, za katerega je leta 1960 prejel Prešernovo nagrado.

Razstava, ki bo na ogled do 4. junija 2026, ponuja tudi izbor kipov, risb in dokumentov iz muzejske zbirke ter obsežen katalog z novimi uvidi v Batičev opus. Obiskovalca ne le seznanja z ustvarjalnim razponom avtorja, temveč ga tudi spodbuja k premisleku: koliko sploh še poznamo zgodbe ljudi, ki so nekoč soustvarjali identiteto teh krajev?

Ob odprtju razstave bodo spregovorili mag. Zoran Poznič, župan Občine Trbovlje, in dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo. Kulturni program bodo oblikovali Delavska godba Trbovlje in pevski zbor OŠ Ivana Cankarja Trbovlje.

Stojan Batič (1925–2015) je svoje delo posvetil narodu, prostoru in spominu. Njegovi javni spomeniki, parkovne plastike, portreti in druga dela nosijo značilno likovno moč in subtilno pripoved o času, ljudeh in vrednotah.

V času, ko spomeniki izginjajo iz vsakdanje zavesti, jih sodobna tehnologija ponovno postavlja v središče pozornosti – kot trajne opomnike, da se preteklost ne ohranja le z besedami, temveč tudi z obliko, prostorom in prisotnostjo.