Oskarji 2026 z novimi pravili

Oskarji 2026 z novimi pravili

Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je razkrila sveženj novih pravil in sprememb, ki bodo začela veljati z 98. podelitvijo oskarjev, 15. marca 2026.

 

Med najpomembnejšimi novostmi so strožje glasovalne zahteve, nova nagrada za dosežke pri izbiri igralske zasedbe, jasnejša pravila glede uporabe umetne inteligence v filmih ter razširjena možnost prijave za ustvarjalce v azilu ali s statusom begunca.

 

Za glasovanje obvezen ogled vseh filmov v kategoriji

 

Nova pravila zahtevajo, da si člani Akademije ogledajo vse nominirane filme v posamezni kategoriji, če želijo glasovati v finalnem krogu. Čeprav se to morda zdi samoumevno, to doslej ni bilo obvezno – člani so pogosto glasovali na podlagi delnih ogledov ali priporočil.

 

Po novem bodo morali člani svoj ogled potrditi prek internega portala Academy Screening Room ali predložiti dokazilo o ogledih filmov na festivalih ali posebnih projekcijah. Ukrep naj bi odpravil prakse, kjer so glasovali na podlagi priljubljenosti, ter spodbudil bolj premišljeno in informirano izbiro.

 

Nova kategorija: dosežki pri izbiri igralske zasedbe

 

Leta 2026 bo prvič podeljen oskar za dosežke pri izbiri igralske zasedbe (Achievement in Casting). Za izbor nominirancev bodo skrbeli strokovnjaki s tega področja, ki so člani posebnega odbora Akademije. Najprej bodo izbrali deset izstopajočih filmov, ki se bodo uvrstili na ožji seznam. Sledil bo tako imenovani “bake-off” – predstavitveni dogodek, kjer bodo prikazani izbrani prizori iz teh filmov, nato pa bo potekala razprava z ustvarjalci.

 

Nova kategorija priznava pomembno, a pogosto spregledano vlogo tistih, ki sestavljajo igralske ekipe in s svojo vizijo ključno prispevajo k celostni podobi filma.

 

Foto: Valeriya Zankovych / Shutterstock.com

Foto: Valeriya Zankovych / Shutterstock.com

 

Umetna inteligenca zgolj kot orodje in ne odločilni dejavnik

 

V času vse večje uporabe generativne umetne inteligence v filmski produkciji je Akademija sprejela jasno stališče: prisotnost AI orodij pri izdelavi filma sama po sebi ne vpliva na možnosti za nominacijo. “Odločilno je, v kolikšni meri je bil človek glavni avtor ustvarjalnega procesa,” poudarjajo v pravilniku. Z drugimi besedami – tehnologija je lahko v pomoč, a ne more nadomestiti umetniškega vodenja.

 

Sprememba prihaja po burnih razpravah ob letošnjih nominirancih, kot je bil film The Brutalist, v katerem je bila umetna inteligenca uporabljena za jezikovno obdelavo dialoga.

 

Večja vključitev ustvarjalcev v azilu ali s statusom begunca

 

Pomembna novost zadeva tudi kategorijo najboljšega mednarodnega celovečerca. Po novem lahko državo prijaviteljico zastopajo tudi ustvarjalci v azilu ali s statusom begunca. Ukrepi so odziv na dolgoletne kritike, da dosedanji sistem – kjer filme predlagajo državne komisije – izključuje disidente in neodvisne ustvarjalce iz represivnih režimov.

 

Primer uspešne uporabe novega pravila je iranski režiser Mohammad Rasoulof, ki je zaradi groženj s kaznijo pobegnil iz Irana. Njegov film The Seed of the Sacred Fig je za oskarja prijavila Nemčija, kamor je pribežal – in film je bil nominiran. Rasoulof je ob tem dejal: “To je znak, da kultura presega politiko. In opomnik, da tudi v temi obstaja občinstvo, ki te sliši.”

Drevi slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad v Mariboru

Drevi slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad v Mariboru

Danes, 20. marca 2025, bodo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor podelili Glazerjeve nagrade, s katerimi Mestna občina Maribor izkazuje priznanje posameznikom za izjemne dosežke na področju kulture.

 

Glazerjeva nagrada za življenjsko delo: Anka Krašna

 

Letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je akademska slikarka Anka Krašna. Njeno slikarstvo izraža močna čustva in intuitivno zaznavo sveta okoli sebe. V svojih delih se osredotoča na moč narave ter družbene problematike, pri čemer kritično opozarja na neenakost spolov in delavske pravice. Njene razstave, kot je bila denimo slikarska instalacija “Slovenski delavci danes” v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku, obiskovalce nagovarjajo k razmišljanju o družbenih vprašanjih.

 

Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Do upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Do zdaj je imela več kot 100 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 300 skupinskih razstavah.

 

Prejemniki Glazerjevih listin

 

Poleg nagrade za življenjsko delo bodo podeljene tudi Glazerjeve listine za izjemne dosežke. Pisatelj Avgust Demšar bo prejel priznanje za delo na področju kulture oz. za trilogijo Vodnjaki, v kateri z občutkom za prostor upodablja megleni Maribor, Ptujsko Goro in namišljeno vas Vodnjaki ter prepleta raznolike družbenokritične tematike. Violinistka Oksana Pečeny, koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor, bo nagrajena za vrhunske koncertne nastope v zadnjih dveh letih. Njeno igranje odlikujeta brezhibna tehnika in izjemna virtuoznost, pri čemer se njena interpretacija razteza čez širok glasbeni repertoar. Igralec Jurij Drevenšek pa bo prejel Glazerjevo listino za vloge, ki jih odlikujeta izjemna predanost in talent, prepoznana tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu.

 

Odbor za podelitev nagrad so sestavljali priznani strokovnjaki s področja kulture in umetnosti: predsednik odbora Rene Maurin ter člani Jure Ivanušič, Jerneja Ferlež, Dejan Pušenjak, Bojan Labovič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, dr. Aleš Maver in Zora A. Jurič.

 

Glazerjeve nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je pomemben del svojega življenja preživel in ustvarjal v Mariboru. Letos je odbor za podelitev nagrad prejel 31 predlogov, kar je sedem več kot lani, kar priča o bogati kulturni dejavnosti v mestu.

 

Slavnostna podelitev nagrad bo danes ob 19. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, kjer bodo nagrajenci prejeli zaslužena priznanja za svoje izjemne dosežke na področju kulture.