Društvo slovenskih literarnih kritikov je razglasilo nominirance za nagrado kritiško sito, edino literarno priznanje pri nas, ki ga podeljujejo izključno literarni kritiki.
Za nagrado, ki bo podeljena 17. maja v sklopu Sejma na zraku na Kongresnem trgu v Ljubljani, se letos poteguje šest izstopajočih avtorjev in avtoric s šestimi slogovno in žanrsko raznolikimi deli.
Med nominiranimi deli za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo leta 2024 so:
Kazimir Kolar z romanom Onečejevalec (založba Goga),
Nataša Kramberger z esejistično knjigo Po vsej sili živ (založba Goga),
Ana Schnabl z romanom September (založba Beletrina),
Peter Semolič s pesniško zbirko Žalostinke za okroglo Zemljo (LUD Literatura),
Ana Svetel z zbirko kratkih zgodb Steklene stene (založba Beletrina),
Manca G. Renko z zbirko esejev Živalsko mesto (založba No!Press).
Foto: Društvo slovenskih literarnih kritikov
Edinstvenost kritiškega sita je v tem, da o nagradi odločajo izključno literarni kritiki – pri glasovanju pa lahko sodelujejo vsi člani Društva slovenskih literarnih kritikov. Proces izbora poteka v dveh krogih, kjer člani in članice društva ocenjujejo dela z dodeljevanjem točk, brez besednih utemeljitev. Takšen način zagotavlja transparentnost, demokratičnost in strokovno integriteto nagrade, obenem pa poudarja raznolikost slovenskega literarnega prostora, saj se na kritiškem situ lahko znajde katerakoli knjiga – ne glede na žanr, zvrst ali obliko.
Nagrado bodo letos podelili v soboto, 17. maja, v sklopu priljubljenega literarnega dogodka Sejem na zraku, ki ga Ljubljana, Unescovo mesto literature, organizira v središču mesta. Kritiško sito je tudi del širšega projekta promocije bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Lani je prestižno kritiško priznanje prejela Ana Pepelnik za pesniško zbirko To se ne pove (LUD Literatura), pred tem pa je leta 2023 nagrado prejela Ajda Bračič za zbirko kratke proze Leteči ljudje (LUD Literatura).
Katera knjiga bo letos »ostala na situ«, bo znano že kmalu – z njo pa tudi, kako so preteklo literarno leto videli najzahtevnejši bralci: literarni kritiki.
Francoska pisateljica Marion Brunet je prejemnica prestižne spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA – Astrid Lindgren Memorial Award) za leto 2025 – največje svetovne nagrade za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost in znaša kar pet milijonov švedskih kron.
Nagrada je bila razglašena danes, 1. aprila, v Stockholmu, razglasitev pa so v živo spremljali tudi obiskovalci knjižnega sejma za mladinsko literaturo v Bologni, kjer se je te dni zbrala stroka s področja otroške in mladinske književnosti.
Glas mladih
Marion Brunet, rojena leta 1976 v Franciji, trenutno živi v Marseillu. Pisateljsko pot je začela leta 2013 z romanom Frangine, v katerem je predstavila zgodbo dveh otrok, ki odraščata v družini z dvema materama in se soočata s predsodki družbe. Od takrat je izdala približno petnajst knjig, večinoma za mladostnike.
Brunetova je znana po svojem neizprosnem pisanju, ki v ospredje postavlja socialno ranljivost, nasilje, upor in tesnobo glede prihodnosti. Njene zgodbe so pogosto postavljene v današnji svet – resničen, surov, a vseeno prežet z upanjem, solidarnostjo in lepoto narave. V svojih knjigah se dotika tem, kot so homofobija, rasizem, podnebna kriza in izključenost, pogosto pa so v središču mladostniki, ki se upirajo krivicam sveta okoli sebe.
Nagrada z velikim pomenom
Nagrado ALMA podeljuje Švedski svet za umetnost v spomin na Astrid Lindgren, avtorico nepogrešljive Pike Nogavičke, ki letos praznuje 80 let od prve objave. Brunetova je s svojo ustvarjalnostjo in angažiranostjo prepričala mednarodno žirijo, ki je v utemeljitvi zapisala: “Marion Brunet piše v slogovno prečiščenem, a izrazito živem jeziku. V njenih delih se temna in nasilna plat našega sveta prepleta z elementi mitov in ljudskih pripovedi. A kljub brutalnosti so v središču njenih zgodb prijateljstvo, solidarnost in lepota narave.”
Predsednica žirije Boel Westin je dodala: “Marion Brunet mojstrsko upodablja življenja mladih v vse bolj materialističnem in negotovem svetu. V njenih pretanjeno napisanih zgodbah se prepletata sedanjost in prihodnost, medtem ko so meje prijateljstva in ljubezni nenehno postavljene na preizkušnjo. Njeno pisanje zareže naravnost v bistvo našega časa.”
Slavnostna podelitev nagrade bo 9. junija 2025 v Koncertni dvorani v Stockholmu. Marion Brunet se tako pridružuje izbrani skupini avtorjev, ki s svojim delom zaznamujejo sodobno mladinsko literaturo in dajejo glas tistim, ki jih družba pogosto presliši. Njeno pisanje je opomin, da literatura še vedno lahko spreminja svet – pogumno, neposredno in srčno.
Pesnik in pisatelj Franjo Frančič je letošnji prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča, ki jo podeljujejo za izjemne prispevke k oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni širši prepoznavnosti.
Nagrada je poimenovana po Alojzu Kocjančiču (1913–1991), duhovniku, pesniku in pisatelju iz Istre.
Slovesna podelitev priznanja bo potekala v Mestni občini Koper.
O nagrajencu je soglasno odločila petčlanska komisija, ki jo sestavljajo umetniki in strokovnjaki s področja kulture in humanistike: Edelman Jurinčič, Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Neva Zajc in Natalija Planinc.
Frančič, rojen leta 1958 v Ljubljani, je večino svojega bogatega opusa ustvaril v Istri, kjer od leta 1987 deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Dvajset let je preživel v Piranu, zadnja leta pa prebiva v Padni. Piše prozo, poezijo, knjige za otroke, dramatiko ter radijske igre. Štiri njegova dramska besedila so bila uprizorjena v poklicnih gledališčih, trideset njegovih del pa je prevedenih v različne tuje jezike. Njegovo literarno ustvarjanje je bilo večkrat nagrajeno, predvsem v tujini, kjer je na literarnih natečajih prejel sedemdeset priznanj in nagrad. Leta 2017 mu je Občina Piran podelila Tartinijevo priznanje za umetniške dosežke.
Njegova literarna dela odlikuje osebna izpovednost in prodorna družbena kritika. Pogosto osvetljuje prezrte socialne tematike in brez zadržkov prikazuje posameznike z družbenega obrobja. Pri ustvarjanju prepleta romaneskne prvine z avtobiografskimi elementi, realističen slog z lirično noto, pri čemer prehaja med resničnostjo in sanjskim svetom.
Nagrada Alojza Kocjančiča je priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti v Istri ter pomemben dejavnik pri krepitvi njene prepoznavnosti. Podeljujejo jo občine slovenske Istre, slovesna podelitev pa bo letos gostovala v Mestni občini Koper.
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je objavil razpis za nagrado skupine OHO 2025, najpomembnejšo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnike in umetnice v Sloveniji, ki so mlajši od 40 let.
Prijave so odprte do 12. marca 2025.
Nagrada, ki nosi ime po avantgardni skupini OHO iz 60. let prejšnjega stoletja, je bila ustanovljena leta 2005 in od takrat velja za pomembno priznanje na področju sodobne umetnosti v Sloveniji. Kot del mednarodne mreže Young Visual Artist Award (YVAA) se povezuje s podobnimi nagradami v enajstih evropskih državah.
Razpis je namenjen ustvarjalcem, ki delujejo v sodobnih vizualnih praksah, kot so slikarstvo, kiparstvo, instalacije, video, performans, novi mediji in fotografija. Kandidati se lahko prijavijo sami ali pa jih predlagajo kulturne organizacije, institucije ali posamezniki. Nagrada je priznanje za izvirno in kakovostno umetniško delo, ustvarjeno v zadnjih dveh letih.
Štirje izbrani finalisti bodo svoje delo predstavili na skupinski razstavi, ki bo maja 2025 v Galeriji P74 v Ljubljani. Po končani razstavi bo strokovna žirija izbrala zmagovalca, ki bo za nagrado prejel dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku pri Residency Unlimited ter priložnost za samostojno razstavo v Galeriji P74.
O nagrajencu bo odločala mednarodna strokovna žirija. Letos jo sestavljajo umetnostni zgodovinar in kustos Miha Colner iz Galerije Božidar Jakac, galeristka Michaela Stock iz Dunaja, vizualni umetnik Matej Stupica iz Ljubljane ter umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kustosinja Janka Vukmir iz Zagreba.
