“In Minor Keys”: Beneški bienale 2026 v znamenju vizije Koyo Kouoh
Beneški bienale 2026 bo v celoti zaznamovala kuratorska vizija Koyo Kouoh – ene najvplivnejših in najprodornejših osebnosti sodobne umetnosti.
Kuratorska zasnova Koyo Kouoh za 61. beneški bienale bo kljub njeni prezgodnji smrti uresničena v celoti – kot poklon njeni umetniški viziji in trajnemu vplivu na sodobno umetnost.
Organizatorji bienala so njen celostni kuratorski načrt prvič javno predstavili 28. maja v Ca’ Giustinianu – z namenom, da njeno dediščino ohranijo v obliki, kot si jo je zamislila sama.
Kouoh, rojena v kamerunski Douali in dolgoletna vodja muzeja Zeitz MOCAA (Zeitz Museum of Contemporary Art Africa) v Cape Townu, je preminila 10. maja v švicarskem Baslu. Bila bi prva Afričanka in prva temnopolta ženska, ki bi vodila to osrednjo svetovno manifestacijo sodobne umetnosti.
Razstava z naslovom In Minor Keys bo potekala med 9. majem in 22. novembrom 2026 v Giardinih, Arsenalu in drugih razstaviščih po Benetkah. Tematski okvir, ki ga je Kouoh razvijala z izjemno predanostjo vse do svojih zadnjih dni, ostaja nespremenjen in bo izveden v tesnem sodelovanju z njeno ožjo kuratorsko ekipo.
Umetnost v molu
In Minor Keys ni razstava, ki bi želela neposredno komentirati aktualne politične ali družbene krize, temveč poskuša – kot je zapisala Koyo Kouoh – vzpostaviti “radikalno povezavo z naravnim habitatom umetnosti in njeno vlogo v družbi”. V središču je posluh “občutljivim, vztrajnim signalom zemlje in življenja”, tonom, ki v glasbeni terminologiji pogosto nakazujejo melanholijo, a hkrati vsebujejo tudi dimenzije tolažbe, upanja in transcendence.
V tem duhu bo razstava oblikovana kot “kolektivna partitura”, ki se bo odvijala skozi dela umetnic in umetnikov, katerih praksa črpa iz izkušnje introspekcije, kontemplacije in imaginacije. “Umetniki so kanali teh tonov,” je poudaril kuratorski sodelavec Siddhartha Mitter in dodal, da razstava ne govori v njihovem imenu, temveč jih posluša – v tem poslušanju pa prepoznava širši kolektivni glas.
Kuratorski koncept ni zasnovan kot linearna naracija, temveč kot niz čutnih postaj, ki obiskovalca vabijo, da se “zaustavi, razmišlja, se čudi in naveže stik z umetnostjo na način, ki presega logiko učinkovitosti in časovne prisile”.
Vizija, ki ostaja
Na tiskovni predstavitvi so sodelavci prebrali besedila, ki jih je Kouoh pripravila v okviru snovanja naslednje edicije bienala, medtem ko so se v ozadju nizale podobe, ki jih je izbrala sama – od vezenin in cvetlic do arabskih pisav. Kot je poudarila Maria Cristiana Costanzo, vodja za odnose z javnostmi pri La Biennale di Venezia, bo vse, kar bo predstavljeno na razstavi, “plod njenega dela”. Kouoh je osebno izbrala umetnike, določila prostorsko postavitev in grafično identiteto razstave ter izbrala sodelavce.
Predsednik bienala Pietrangelo Buttafuoco je v spominu na Koyo Kouoh izpostavil njeno sposobnost preoblikovanja umetniškega zemljevida sodobnosti. Po njegovih besedah bo razstava “pričevanje o tem, kako lahko umetnost preživi svojega avtorja – ne kot okostenel dokument, temveč kot živa misel, ki se nadaljuje”.
Zapuščina za prihodnost
Koyo Kouoh je svojo kuratorsko prakso utemeljila na angažirani podpori umetnicam in umetnikom iz Afrike in diaspore ter na kritični refleksiji razmerij med umetnostjo, zgodovino in politiko. Razstava When We See Us: A Century of Black Figuration in Painting (2022), navdihnjena z Netflixovo serijo Ave DuVernay, ji je prinesla svetovno prepoznavnost in utrdila njen glas kot eno ključnih kuratorskih avtoritet našega časa.
Čeprav je svet umetnosti njeno izgubo pospremil s številnimi pokloni, bo prav razstava v Benetkah tisti prostor, kjer bo mogoče izkusiti ne samo njeno kuratorsko vizijo, temveč njen duh – v razstavi, ki ni le pregled umetniške produkcije, temveč predlog za drugačno dojemanje umetnosti in sveta.
Podrobnosti o izboru sodelujočih umetnikov, nacionalnih paviljonih in celotni razstavni zasnovi bodo predstavljene 25. februarja 2026.