by admin | Nov 5, 2025 | Likovna umetnost
V Galeriji Salsaverde v Izoli se 7. novembra odpira samostojna razstava akademske umetnice Petre Strban, ki z naslovom Mentalne lupine predstavlja serijo umetniških grafik, nastalih iz fascinacije nad drobnimi, na videz povsem vsakdanjimi predmeti – orehi.
V rokah umetnice lupine postanejo psihološki portreti, občutljive vizualne interpretacije notranjih človeških stanj in razpoloženj.
Razstava bo na ogled do 19. decembra 2025.
Oreh kot metafora
Središče avtoričinega zanimanja je človek – njegova psihična stanja, doživljanje, čustvena inteligenca in podzavest. Narava zanjo predstavlja vir opazovanja, iz katerega se rojeva metaforičen svet. V njenih delih se oreh pojavi kot antropomorfna metafora: lupina prevzame vlogo glave, notranje jedro pa aluzijo na možgane, kar odpira prostor za razmislek o psihičnih stanjih, ranljivosti in notranjih napetostih.
“To, kar opazujem, primerjam s seboj, svojimi izkušnjami in s svetom okoli sebe. Na ta način vsakemu orehu kot čutni obliki pridajam duhovne lastnosti in ga tako oživim. Intuitivno ga prepojim z antropomorfnimi značilnostmi, kar se subtilno odraža v naslovih grafičnih del – Tišina, Nemoč, Ravnovesje in Energija,” pojasnjuje umetnica.
Portreti orehov tako niso le odtisi narave, temveč projekcije duševnih stanj, premislek o miru, zmedenosti, ranljivosti ali moči. Naravni prostor se v procesu preoblikuje v kulturni prostor, kjer vsak oreh postane nosilec zgodbe.
Avtorica: Petra Strban
Med podzavestjo in grafičnim procesom
Serija združuje abstraktni duhovni svet z natančnim tehničnim znanjem grafike. Strban raziskuje različne postopke, kemijske reakcije in lastnosti materialov, ki v vizualnem rezultatu postanejo nosilci pomena. Zanima jo trenutek, ko intuitivno sreča strokovno – ko sled igle, jedkanje ali odtis delujejo kot metafora. Masa in velikost ustvarjata občutek dominance ali ranljivosti, kontrasti odpirajo prostor napetosti ali tišine, linija in točka pa se pojavita kot neposreden zapis impulza. Vsaka grafika je hkrati objekt in psihološka pripoved, vizualni fragment podzavesti, ki gledalcu dopušča osebno interpretacijo.
Odtisi časa
Umetnica svoja dela razume kot časovne dokumente lastnega doživljanja. Misel se spreminja, forma se preoblikuje, proces pa se nikoli zares ne konča. Prav zato serija nima enoznačnega branja – odprta je, večplastna in čustveno sugestivna. Gledalec je povabljen, da v lupinah najde nekaj svojega.
O umetnici
Petra Strban je avdiovizualna producentka in akademska umetnica. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa več let delovala v avdiovizualni produkciji. Želja po osebnem ustvarjanju jo je pripeljala do študija grafike na Likovni akademiji v Sarajevu, kjer je leta 2024 diplomirala na smeri umetniška grafika.
Njena fotografska in grafična dela so bila predstavljena na mednarodnih bienalih v Srbiji, na Kitajskem, v Čačku in v Varni. Leta 2023 je za grafični list Nezmožnost prejela prvo nagrado na skupni razstavi študentov likovnih akademij Bosne in Hercegovine, leto pozneje pa je bila celotna serija Psihološki portreti orehov razglašena za najboljše študentsko delo na ALU v Sarajevu, kar ji je prineslo samostojno razstavo v Historijskem muzeju v Sarajevu (2025). V Sloveniji je dela iz serije prvič predstavila na pregledni razstavi DLUL Sveže in vroče (2025).
by #vednoaktualno | Nov 5, 2025
Vodstvo po razstavi Smeri razvoja
sobota, 15. november 2025, ob 16. uri
Vabljeni na vodstvo po jubilejni razstavi Smeri razvoja!
Po razstavi bo vodila kustosinja razstave Deja Bečaj.
Razstava Smeri razvoja: Dela iz Zbirke Gorjupove galerije bo obeležila 50. obletnico Galerije Božidar Jakac in predstavila bogato Zbirko Gorjupove galerije, najstarejšo zbirko muzeja. Danes obsega več kot 2.100 del, na razstavo pa je vključeno več kot 110 umetnikov iz zbirke. Zaradi odsotnosti stalne javne postavitve, ki je v majhni izvedbi sicer postavljena v osnovni šoli v Kostanjevici na Krki, bodo številna dela na ogled postavljena prvič.
Razstava je razdeljena na štiri tematske sklope, pri čemer vsak temelji na paru pojmov – dveh točkah v smereh razvoja, dveh točkah na premici, ki sega nazaj preko zametkov v osnovni šoli in naprej, dalje od letošnjega obeležja. Ti pojmi: intuicija – strategija, formacija – reinterpretacija, stabilnost – dinamika, kolektivno – individualno delujejo kot konceptualni okvirji in izhodišča za branje zgodovinskega razvoja galerijske dejavnosti in razpirajo različne interpretativne ravni. Tematski pari omogočajo večplastno branje zbirke: kot arhiva institucionalnih odločitev, kot polja umetniških eksperimentov in kot prostora srečevanja različnih tokov mišljenja in ustvarjanja. Vsaka soba deluje kot samostojen razmislek o eni izmed smereh razvoja – tako Galerije Božidar Jakac, kot tudi umetnosti na sploh – obenem pa vabi k prehajanju, povezovanju in reinterpretaciji.
Foto: Kaja Selko
—
Guided Tour of the Exhibition Trajectories
Saturday, November 15, at 17pm
You are invited to a guided tour of the anniversary exhibition Trajectories!
The tour will be conducted by exhibition’s curator Deja Bečaj.
The exhibition Trajectories: Works from the Gorjup Gallery Collection will mark the 50th anniversary of the Galerija Božidar Jakac – Museum of Modern and Contemporary Art and present the rich Gorjup Gallery Collection, the oldest collection of the museum. Today, it comprises of more than 2,100 works, and the exhibition includes more than 110 artists from the collection. Due to the absence of a permanent public display, which is otherwise set up in a small version at the elementary school in Kostanjevica na Krki, many of the works will be on display for the first time.
The exhibition is divided into four thematic sections, each based on a pair of concepts – two points in the direction of development, two points on a line that stretches back through the beginnings in elementary school and beyond, further than this year’s anniversary. These concepts: intuition – strategy, formation – reinterpretation, stability – dynamics, collective – individual, serve as conceptual frameworks and starting points for reading the historical development of gallery activities and open up various levels of interpretation. The thematic pairs enable a multi-layered reading of the collection: as an archive of institutional decisions, as a field of artistic experimentation, and as a space where different currents of thought and creation meet. Each room functions as an independent reflection on one of the directions of development — both of the Galerija Božidar Jakac and of art in general — while at the same time inviting transition, connection, and reinterpretation.
Photo: Kaja Selko
by #vednoaktualno | Nov 5, 2025
Nova avtorska Stand-up predstava
“MOŠKA PAMET”
OPIS:
Zakaj smo moški prepričani, da imamo prav, ženske pa nam govorite, da se motimo?
Moški smo zelo pametni, vsaj tako mi mislimo, kljub temu da nam ženske redno govorite, da nismo. Ampak mi vztrajamo pri svojem. Naša pamet je bolj racionalna kot ženska pamet. S tem se tolažimo, ko ugotovimo, da smo vas prizadeli ali spravili v neroden položaj. Vendar vztrajamo, ker samo to imamo. Moško pamet! Je posebna, ima svoje pomanjkljivosti in prednosti in pomanjkljivosti, vendar vam je ženskam zelo všeč. Razen takrat, ko vam ni.
Predstava »Moška pamet« je komedija o moškem in ženskem razmišljanju o vsakdanjem življenju, odnosih, ljubezni, otrocih, družini in seveda o seksu. Pri seksu je namreč največja razlika med moško in žensko pametjo, vendar, ker v tej predstavi nastopamo samo moški, o ženski pameti raje ne bomo govorilI. Razen tisto, kar je enostavno treba povedati.
Predstavo bodo otvorili trije mladi komiki, ki jih je Vid Valič povabil, da povejo še svoje mnenje, saj ga zanima ali je moška pamet vezana samo na posameznika ali kar na celoten moški spol. Če tudi vas to zanima, ste lepo vabljeni na uro in pol zabave, sproščenosti ter smeha.
Nastopajoči:
Vid Valič
Alen Mastnak
Dino Kapetanović
Alen Borišek
by #vednoaktualno | Nov 5, 2025
𝗢𝗹𝗴𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗮
𝗜𝗱𝗲𝗮𝗹𝗻𝗶 𝘀𝘂𝗯𝗷𝗲𝗸𝘁𝗶: 𝗮𝗯𝘀𝘁𝗿𝗮𝗸𝘁𝗻𝗶 𝗹𝗷𝘂𝗱𝗷𝗲 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗲 𝗶𝗻𝘁𝗲𝗹𝗶𝗴𝗲𝗻𝗰𝗲
PREDAVANJE @ Moderna galerija, Ljubljana
20. november 2025 ob 17. uri
> aksioma.org/sl/idealni-subjekti
Aksioma v sodelovanju z Moderno galerijo in Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje (Univerza v Ljubljani) napoveduje predavanje 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 𝗢𝗹𝗴𝗲 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗲 o temah njene nove knjige, ki kmalu izzide pri založbi 𝑈𝑛𝑖𝑣𝑒𝑟𝑠𝑖𝑡𝑦 𝑜𝑓 𝑀𝑖𝑛𝑛𝑒𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑃𝑟𝑒𝑠𝑠.
Pogovor ter diskusijo po predavanju bo vodila 𝗡𝗲𝗷𝗮 𝗕𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿.
𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙𝑛𝑖 𝑠𝑢𝑏𝑗𝑒𝑘𝑡𝑖 raziskuje, kako so se vzorci naših življenj in vsakdanjih vedenj zasidrali v svetu podatkov in umetne inteligence – ter kaj to pomeni za to, kdo smo in v kaj se lahko preobrazimo.
Olga Goriunova podrobno razčleni, kako algoritmične napovedi in podatkovno modeliranje, ki ju omogoča umetna inteligenca, iz nas ustvarjata »idealne subjekte«, ter razišče zapletene načine, kako se ljudje navezujemo na te digitalne abstrakcije.
S poglobljenim branjem sodobnih digitalnih praks in podatkovne analitike Goriunova razkriva globoke etične, estetske in politične razsežnosti ustvarjanja ter upravljanja teh novih digitalnih subjektov. Poudarja izrazit vpliv komputacije na sodobne oblike subjektivnosti, hkrati pa umešča sedanjost v zgodovino spreminjajočih se pojmovanj subjekta. S tem nam ponuja dragocena orodja za razumevanje, kako abstraktne entitete podatkovnega sveta preoblikujejo naše intimno sebstvo. 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙𝑛𝑖 𝑠𝑢𝑏𝑗𝑒𝑘𝑡𝑖 tako predstavljajo nedomač in hkrati globoko fascinanten portret sodobne subjektivnosti v tehnološki dobi.
—
[ENG]
𝗢𝗹𝗴𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗮
𝗜𝗱𝗲𝗮𝗹 𝗦𝘂𝗯𝗷𝗲𝗰𝘁𝘀: 𝗧𝗵𝗲 𝗔𝗯𝘀𝘁𝗿𝗮𝗰𝘁 𝗣𝗲𝗼𝗽𝗹𝗲 𝗼𝗳 𝗔𝗜
LECTURE @ Museum of Modern Art Ljubljana
20 November 2025 at 5 PM
> aksioma.org/ideal-subjects
Aksioma, in collaboration with Moderna galerija and the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana, is pleased to present 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 — a lecture by 𝗢𝗹𝗴𝗮 𝗚𝗼𝗿𝗶𝘂𝗻𝗼𝘃𝗮 on the themes of her new book, forthcoming from the 𝑈𝑛𝑖𝑣𝑒𝑟𝑠𝑖𝑡𝑦 𝑜𝑓 𝑀𝑖𝑛𝑛𝑒𝑠𝑜𝑡𝑎 𝑃𝑟𝑒𝑠𝑠.
The event will be followed by a conversation with the audience moderated by 𝗡𝗲𝗷𝗮 𝗕𝗲𝗿𝗴𝗲𝗿.
𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 examines how samples of our lives and daily behaviors have come to reside in the world of data and artificial intelligence—and what this means for who we are and what we may become. Detailing how AI-facilitated algorithmic prediction and data modeling make “ideal subjects” of us, Olga Goriunova explores the complex ways we relate to these digital abstractions.
Through close readings of contemporary digital practices and data analytics, Goriunova exposes the profound ethical, aesthetic, and political implications of producing and managing these new digital subjects. Highlighting the distinctive impact of computation on contemporary subject formation while placing the present within a history of shifting conceptions of the subject, she gives us much-needed tools for understanding how our intimate selves are rendered by the abstract entities of big data. 𝐼𝑑𝑒𝑎𝑙 𝑆𝑢𝑏𝑗𝑒𝑐𝑡𝑠 presents an uncanny and deeply fascinating portrait of modern subjectivity in the technological age.
***
Olga Goriunova’s talk at Moderna galerija is a preliminary event to the symposium VECTORAL AGENTS: Digital Technologies and (In)capacities to Act organised by Prof. Ksenija Vidmar Horvat (University of Ljubljana) and Dr Jernej Markelj (University of Amsterdam).
by #vednoaktualno | Nov 5, 2025
TOR, 11. 11., ob 19.00
Literarni dialogi: Slovenija–Španija
𝗝𝗼𝘀é 𝗢𝘃𝗲𝗷𝗲𝗿𝗼 𝗶𝗻 𝗗𝘂š𝗮𝗻 Š𝗮𝗿𝗼𝘁𝗮𝗿
Literarni dialogi: Slovenija-Španija je serija dogodkov, ki jih redno organizira Veleposlaništvo Španije z namenom spodbujanja literarne izmenjave med španskimi in slovenskimi pisatelji. Tokrat sodelujeta španski pisatelj 𝗝𝗼𝘀é 𝗢𝘃𝗲𝗷𝗲𝗿𝗼 in slovenski pisatelj 𝗗𝘂š𝗮𝗻 Š𝗮𝗿𝗼𝘁𝗮𝗿, ki bosta razpravljala o svojih knjigah La añoranza del Héroe (Galaxia Gutenberg, 2018) in Biljard v Dobrayu (Beletrina, 2007). Pogovor bo vodil katalonski pisatelj in prevajalec 𝗠𝗮𝗿𝗰 𝗖𝗮𝘀𝗮𝗹𝘀, osredotočali pa se bodo na literaturo, spomin in pisanje.
Dogodek bo potekal v španščini in slovenščini, za tolmačenje bo poskrbljeno.
𝗝𝗼𝘀é 𝗢𝘃𝗲𝗷𝗲𝗿𝗼 (Madrid, 1958) je avtor romanov, poezije, gledaliških del, kratkih zgodb, esejev in potopisne knjige. Njegova dela so prejela številne nagrade, med drugim nagrado Anagrama za eseje (La ética de la crueldad, 2012), nagrado Alfaguara za romane (La invención del amor, 2013), nagrado Setenil za kratke zgodbe (Mundo extraño, 2018) in nagrado Juan Gil-Albert za poezijo (Mujer lenta, 2018). Leta 2023 je za roman Mientras estamos muertos prejel nagrado Dulce Chacón za najboljšo knjigo leta.
Med njegova druga dela spadajo Escritores delincuentes (esej), Los ángeles Feroces, Insurrección in Humo (romani).
Vodil je delavnice kreativnega pisanja v različnih centrih in na univerzah v Španiji, Latinski Ameriki in Združenih državah Amerike.
Njegova dela so bila prevedena v več jezikov, njegove zgodbe pa so bile objavljene v številnih antologijah v Španiji in tujini. Vodi El Periscopio, kulturni del La Marea . Roman Una belleza terrible, ki ga je napisal skupaj z Edurne Portela (Galaxia Gutenberg 2024), je njegovo najnovejše leposlovno delo.
𝗗𝘂š𝗮𝗻 Š𝗮𝗿𝗼𝘁𝗮𝗿 (Murska Sobota, 1968) je pisatelj. V središču njegovega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilno počasnostjo. Njegova proza je zaznamovana z opisi narave, mesta in posebne atmosfere. Avtorjevi romani Biljard v Dobrayu, Panorama in Zvezdna karta so bili v ožjem izboru za nagrado kresnik za najboljši roman. Leta 2023 je Šarotar prejel Župančičevo nagrado, najvišje priznanje mesta Ljubljana, za roman Zvezdna karta. Romana Panorama in Biljard v Dobrayu sta se v uvrsti-la v ožji izbor za prestižno prevajalsko nagrado Oxford-Weidenfeld Translation Prize, roman Panorama pa je bil uvrščen tudi v širši izbor za mednarodno lite-rarno nagrado Dublin Literary Award, 2018. Zanj je leta 2017 prejel mehiško nagrado Cesar-Lopez Cuadras za najboljši roman po izboru bralcev. Calvert Journal je roman uvrstil na seznam sto najboljših romanov iz srednje in vzhodne Evrope. V španskem jeziku so izšli trije Šarotarjevi romani, Biljard v Dobrayu, Panorama in Zvezdna karta, vse knjige je prevedla Florencia Ferre. Leta 2012 je Šarotar začel razvijati in razstavljati fotografski cikel Duše. Avtorjeva najnovejša zbirka potopisnih esejev Počivališča na poti je izšla pred kratkim. Njegove fotografije so vključene v stalno zbirko Galerije Murska Sobota. Napisal je več scenarijev za igrane in dokumentarne filme ter filmske portrete slovenskih umetnikov. Prejel je rezidenčne štipendije v Kremsu, Galwayu, Sarajevu, na Cetinju in v Ber-linu. Njegovi romani so prevedeni v številne jezike. Šarotar prav tako prevaja iz bosanskega, hrvaškega in srbskega jezika. Živi v Ljubljani.
—
Dogodek pripravljamo v sodelovanju z Veleposlaništvom Španije v Ljubljani in Inštitutom Cervantes v Ljubljani. Program Vodnikove domačije podpirata Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za knjigo RS.
