Koncertni film Cornucopie odpira vrata v poetični svet islandske umetnice Björk

Koncertni film Cornucopie odpira vrata v poetični svet islandske umetnice Björk

Islandska umetnica Björk, znana po edinstvenem prepletanju glasbe, vizualne umetnosti in performansa, bo maja letos oboževalcem predstavila koncertni film Cornucopia, ki poskuša ujeti razsežnost njene doslej najambicioznejše odrske stvaritve.

 

Cornucopia bo 7. maja na ogled v več kot 500 kinematografih v 25 državah po svetu, med drugim v ZDA, Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Veliki Britaniji in Španiji.

 

Film, ustvarjen v sodelovanju z Mercury Studios in Universal Music Group, gledalcem ponuja izjemno vizualno in zvočno izkušnjo v 4K ločljivosti in sistemu Dolby Atmos. Njegov namen je omogočiti čim bolj celovito potopitev v umetničin domišljijski svet. Ob njem bodo predvajani tudi trije glasbeni videi, ki jih je Björk izbrala in producirala sama.

 

Cornucopia temelji na albumih Utopia (2017) in Fossora (2022), s katerima se Björk poglablja v tematike povezanosti z naravo, duhovnosti in ekološke zavesti. Pri tem se posveča tudi viziji o prihodnosti brez okoljskega uničenja – svetu, v katerem umetnost ponuja alternativo distopiji. Vizualna podoba filma je plod sodelovanja z argentinsko režiserko Lucrecio Martel, ki je koncert preobrazila v vizualno-čutno izkušnjo, obogateno z različnimi projekcijami, zanimivimi scenskimi elementi in nenavadnimi glasbili.

 

Turneja Cornucopia se je začela leta 2019 v newyorškem kulturnem centru The Shed in po več prekinitvah zaradi pandemije do leta 2023 zaživela v 45 predstavah na štirih celinah. Vzporedno s filmom je Björk oktobra izdala tudi knjigo Cornucopia, v kateri popisuje proces nastajanja in vizijo celotnega projekta.

 

A umetnica ostaja tudi kritična opazovalka sodobne glasbene industrije. V nedavnem pogovoru za švedski dnevnik Dagens Nyheter je ostro obsodila pretočne platforme, zlasti Spotify, za katerega je dejala, da je »verjetno najslabša stvar, ki se je zgodila glasbenikom«. Po njenem mnenju pretočna kultura ni le preoblikovala načina poslušanja glasbe, temveč tudi pogoje ustvarjanja in preživetja umetnikov, zlasti mlajših.

 

Koncertna izkušnja ostaja za Björk temeljnega pomena: »Živa izvedba je, in vedno bo, bistveni del tega, kar počnem,« je povedala.