Stojan Batič – Virtualna razstava – Zasavski muzej Trbovlje
VIRTUALNA RAZSTAVA
Izbrana javna dela v Zasavju
Zasavski muzej Trbovlje
4. 6. 2025 – 4. 6. 2026
Stojan Batič – kipar, ki je utrip rudarskega srca ujel v bron.
Stojan Batič, akademski kipar in umetnik z velikim srcem, ostaja ena ključnih osebnosti slovenske kiparske umetnosti druge polovice 20. stoletja. Njegova dela niso le estetski dosežki, temveč tudi spoštljiv poklon ljudem, ki so gradili Trbovlje in celotno Zasavje – predvsem rudarjem. Ko je oblikoval podobo rudarja, ni mislil samo na svoj domači kraj, ampak na vse tiste, ki so desetletja v globinah zemlje iskali preživetje za svoje družine. Danes nas na to dediščino spominjajo predvsem spomeniki, mimo katerih pogosto hodimo, ne da bi se ustavili. Se sploh še zavedamo, kakšne zgodbe nosijo? Kako močno so rudarji zaznamovali identiteto Zasavja?
12
Posnetih spomenikov
9.360
Narejenih LiDar posnetkov
3
Mesta
Več o 3D digitalizacijah
O razstavi
in digitalizaciji
Ob stoletnici rojstva se Batiča spominjajo v Zasavskem muzeju Trbovlje. S posebno razstavo in spremljajočim katalogom z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let želijo osvetliti njegovo osebno in ustvarjalno pot. Poudarek je na kipih in dokumentih iz muzejske zbirke, razstava pa poleg izvirnih del vključuje tudi predstavitve njegovih razstavljenih javnih plastik v Zasavju – z uporabo 3D vizualizacije, ki so jo pripravili v sodelovanju z ljubljanskim Zavodom 3Dpro.si.
Spomenik ob 50. obletnici spopada z Orjuno v Trbovljah
Trbovlje
Na spomeniku je prikazan spopad med pripadniki PAČ (Proletarsko akcijskih čet) ter
člani Orjune (Organizacije jugoslovanskih nacionalistov), ki se je zgodil 1. junija 1924, ko je hotela Orjuna na Rudarski dom v Trbovljah izobesiti svoj prapor.
Spomenik revolucije v Trbovljah
Trbovlje
Tri figure na obeležju, izbrane iz revolucionarnih dogodkov v trboveljski dolini (delavec, partizan, mama z otrokom), so upodobljene v akciji in povezane z odločnim korakanjem naprej, po zmagoviti poti.
Bronasta žara – Spomeniku revolucije v Trbovljah
Trbovlje
Poleg je bronasta žara, ki jo prekriva visoki relief s prizori rudarskega dela, pod prekrižanima kladivoma pa sta letnici 1804–1945.
Rudar I
Trbovlje
Skulpturo rudarja, visoko 2,1 metra, je leta 1961 naročila rudniška uprava in jo postavila pred upravno zgradbo na Trgu revolucije v Trbovljah.
Od leta 1974 dalje stoji pred Delavskim domom Trbovlje, ko je ob 50. obletnici spopada z Orjuno potekala preureditev okolica delavskega doma in takratnega Revirskega muzeja (danes Zasavski muzej Trbovlje).
Svoj prostor je dobila na vrhu stopnišča, ki povezuje prostor pred Delavskim domom z bližnjim muzejem.
Rudar II
Trbovlje
Skulpturo rudarja je odkupila Strojna tovarna Trbovlje leta 1961 in jo postavila pri vhodu v tovarno.
Visoka je 1,5 metra. Ko so se v Trbovljah leta 1974 pripravljali na 50. obletnico spopada z Orjuno, so skulpturo prestavili na vznožje stopnišča pred Delavskim domom in jo postavili na 1,15 metra visok podstavek.
Takrat je potekala preureditev okolice Delavskega muzeja in Revirskega muzeja (danes Zasavski muzej Trbovlje), ki ju je s postavitvijo Batičevih skulptur povezala.
Očka, vrni se
Trbovlje
V Trbovljah so se leta 1974 pripravljali na veliko manifestacijo ob praznovanju 50. obletnice spopada z Orjuno, zato so okolico muzeja, kjer je potekala osrednja prireditev, na novo uredili.
Obnovili so tudi zgradbo muzeja in levo od vhoda postavili bronasto figuralno skupino rudarja z družino.
Skulpturo visoko 0,95 metra je po naročilu Splošne plovbe avtor
izdelal leta 1960 za Ladjo Trbovlje.
Ko so ladjo vzeli iz prometa, je dobila novo lokacijo pred
muzejem.
Spomenik izgnancem
Trbovlje
Okrogel ploski relief v središču prikazuje par ženske in moškega, ki povzdigujeta roke k lastovkam na nebu, ki simbolizirajo svobodo, upanje in vrnitev domov.
Okrog para so levo in desno razvrščene figure odraslih in otrok, ki pripovedujejo lastne zgodbe: npr. družine s kovčki, ujetniki nemške vojske.
V značilnem Batičevem zrelem kiparskem slogu so figure prikazane s trikotnimi ploskvami in prepredene z grafizmi.
Izmena v rovu
Hrastnik
Par rudarjev, visokih 2,1 metra, ki jih je Stojan Batič poimenoval Izmena v rovu, stoji v manjšem krožno zasnovanem sprehajališču, ki so ga uredili leta 1986 v okviru urbanistične prenove mestnega središča.
Izmena v rovu motivno izvira iz Batičevega Rudarskega cikla v začetku šestdesetih let
prejšnjega stoletja.
Spomenik Lidiji Šentjurc
Hrastnik
Lidija Šentjurc (1911 – 2000) je bila rojena 18. marca 1911 v Hrastniku. Med drugim je bila ministrica za prosveto in komunalne zadeve, podpredsednica Zveze ljudske skupščine ter članica predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Prejela je številna najvišja odlikovanja in bila proglašena za narodno herojinjo (1953).
Leta 1969 je bila proglašena za častno občanko Hrastnika.
Jokasta
Zagorje
Pri zagorski pošti stoji Jokasta, Ojdipova mati.
Motiv izvira iz Batičevega cikla Tragos iz leta 1984 in velja za enega njegovih najkakovostnejših prispevkov h kiparski obravnavi literarnih tem na Slovenskem.
V upodobljeni ženski figuri Jokasti iz antične tragedije je avtor v dramatičnem zanosu, v zalomljenih linijah, v kontrastu zglajenih in razbrazdanih površin in v njenem arhaičnem obrazu podal vso težo bremena in usode človeka.
Zadnji šiht
Zagorje
Prikazuje skupino rudarjev v rudarskem vagonu.
Motiv izvira iz avtorjevega Rudarskega cikla, za katerega je prejel Prešernovo nagrado.
Na kamnitem podstavku se nahaja napis S. BATIČ: ZADNJI ŠIHT.
Spomenik revolucije v Zagorju
Zagorje
Relief predstavlja tri obdobja revolucionarnega delavskega gibanja v Zagorju ob Savi: predvojno revolucionarno delavsko gibanje, narodnoosvobodilno vojno in povojno socialistično graditev.
Stojan Batič – o avtorju
Ime Stojana Batiča je globoko zapisano v prostor in spomin Trbovelj – ne le zaradi številnih spomenikov, portretov, manjših plastik, risb in grafik, temveč zaradi njegove izjemne umetniške predanosti rudarskemu svetu. Njegove skulpture rudarjev niso le kiparska dela, temveč ganljivi vizualni spomini na življenje in delo zasavskih ljudi. Batič je bil vsestranski ustvarjalec – mojster tako ateljejskega kot monumentalnega kiparstva. Čeprav je ustvarjalno pot nadaljeval v Ljubljani, kjer je po vojni tudi študiral, si Zasavja ni nikoli izbrisal iz srca.
Leta 1960 je za svoj legendarni Rudarski cikel prejel Prešernovo nagrado. Kar desetletje je posvetil upodabljanju delavskega človeka, tistega, ki si je vsakdanji kruh prislužil s trdim delom pod zemljo. Cikel z naslovom Mojim rojakom, trboveljskim rudarjem je bil med prvimi celostno zasnovanimi umetniškimi cikli v slovenskem prostoru – in ostaja eno njegovih najmočnejših pričevanj. Njegove javne plastike najdemo po vsem Zasavju – v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju – pa tudi drugod po Sloveniji in celo v tujini. Skupaj jih je kar 37 javnih spomenikov, 21 parkovnih skulptur, več kot 80 portretov v javnih ustanovah in 53 umetniških postavitev v poslovnih prostorih ter na ladjah. Ena od njih, ladja Trbovlje, je s svojo opremo po Batičevih načrtih simbolno ponesla njegov rojstni kraj v svet.
Stojan Batič ni bil samo izjemen kipar – bil je tudi človek z občutkom za ljudi in naravo. Skupaj z drugimi velikani, kot so Jakob Savinšek, Drago Tršar in Slavko Tihec, je soustvaril temelje sodobnega slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Od njegove smrti je minilo že desetletje, a njegova dela še vedno živijo – na ulicah, trgih, v parkih. Če si vzamemo trenutek in se zazremo v katerega od njegovih kipov, začutimo moč in sporočilo časa, ki ga je ujel v kovino, kamen in obliko.