Na grškem otoku Lefkada, kjer so oljčni nasadi desetletja skrivali pomemben arheološki zaklad, so arheologi razkrili ostanke edinega znanega antičnega gledališča na Jonskih otokih.
Gledališče, ki se razprostira na pobočju s pogledom na morje, so arheologi že ob začetku izkopavanj opisali kot “nedvomno najpomembnejši in najbolj impozanten spomenik antične Lefkade”.
Odkrivanje izgubljenega gledališča
Gledališče je bilo prvič dokumentirano že leta 1901, ko sta nemška arheologa Edmund Krüger in Wilhelm Dörpfeld raziskovala območje in svoje ugotovitve kasneje objavila v knjigi Alt Ithaka (1927). Kljub pomembnosti najdbe so ruševine po zaključku raziskav ponovno zakopali, njihova natančna lokacija pa je sčasoma utonila v pozabo.
Lokacija gledališča je bila znova potrjena leta 1997, ko so arheologi s pomočjo topografske analize raziskovali značilnosti terena. Sistematična izkopavanja so se začela leta 2015 pod okriljem grške arheološke službe. Odstranjevanje več desetletij starih oljk in zemeljskih plasti pa je bilo zahteven proces, ki je nazadnje le obrodil sadove.
Foto: Grško Ministrstvo za kulturo
Arhitekturna dediščina
Ostanki gledališča, ki datirajo v 4. stoletje pr. n. št., kažejo na arhitekturno ambicioznost starodavne Lefkade v času njenega kulturnega in gospodarskega razcveta. Odkritih je bilo 21 vrst polkrožno razporejenih sedežev; nad njimi se je raztezala diazoma, prehod, ki je vodil do še treh dodatnih vrst. Ocenjuje se, da je gledališče lahko sprejelo približno 3.500 gledalcev.
Posebno pozornost so pritegnili ostanki treh kamnitih prestolov, okrašenih z motivi levjih tac, ptic, delfinov in mitoloških siren. Ti sedeži so bili verjetno namenjeni mestnim dostojanstvenikom, svečenikom ali pomembnim gostom. Na območju orkestra, izklesanega v naravno skalo, so raziskovalci našli tudi ostanke odra z elementi jonske arhitekture – med drugim stebre, arhitrave in ložo s 16 stebri.
Foto: Grško Ministrstvo za kulturo
Zaton mesta in sprememba namembnosti gledališča
Lefkado so v 7. stoletju pr. n. št. naselili korinški pomorščaki, ki so izkoristili njen strateški položaj ob morskih poteh in jo razvili v pomembno trgovsko in kulturno središče. V rimskem obdobju pa je njen pomen začel upadati. Leta 31 pr. n. št. je cesar Avgust ustanovil Nikopolis, novo prestolnico na celini, kamor so preselili številne prebivalce Lefkade. Mesto je bilo postopoma zapuščeno, njegove javne stavbe – med njimi tudi gledališče – pa so začeli uporabljati kot vir gradbenega materiala.
Arheologi nadaljujejo raziskave zgornjih delov gledališča in že pripravljajo načrte za njegovo konservacijo. Obnova tega izjemnega antičnega prizorišča ne pomeni le pomembnega prispevka k poznavanju arhitekture Jonskih otokov, temveč tudi nov korak v ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine regije.
