Stoletje po tem, ko je Vatikan razstavil predmete z vsega sveta kot dokaz “univerzalnosti” katoliškega poslanstva, se isti predmeti zdaj vračajo tja, od koder izvirajo.

Več deset kosov iz zbirke Anima Mundi – med njimi inuitski kajak, maske in obredni pasovi – bo znova našlo pot do staroselskih skupnosti v Kanadi.

Gre za predmete, ki so jih v Rim leta 1925 poslali misijonarji za veliko razstavo, s katero je Vatikan želel predstaviti širino svojega misijonskega delovanja. V času, ko je bila staroselska duhovnost v Kanadi prepovedana in otroci odpeljani v cerkvene internate, so bili odvzeti tudi številni obredni predmeti. Kanadska komisija za resnico in spravo je to obdobje kasneje poimenovala “kulturni genocid”.

Pobuda za vračilo je dobila zagon po papeževem obisku Kanade leta 2022, ko se je Frančišek opravičil za vlogo Cerkve pri zatiranju staroselske kulture. Po papeževem obisku je Vatikan prvič resneje odprl vprašanje vračanja predmetov iz svojih zbirk in začel pogovore o restituciji s staroselskimi skupnostmi. “Če nekaj ukradeš, moraš to vrniti,” je dejal papež ob eni izmed priložnosti – stavek, ki je postal simbol tega procesa.

Predmeti bodo najprej odpeljani v Kanadski muzej zgodovine, kjer bodo strokovnjaki skupaj s predstavniki skupnosti raziskali njihov izvor in pomen. Za staroselske narode ti kosi niso muzejski eksponati, temveč del žive dediščine, ki ohranja spomin in obrede. “To so sveti predmeti,” opozarja poglavarka Cindy Woodhouse Nepinak.

Poteza sovpada s stoletnico razvpite razstave iz leta 1925, ki jo Vatikan danes omenja le redko. A prav ta tišina daje vračilu dodatno težo: gre za pozno priznanje, da univerzalnost vere ne more temeljiti na prisvajanju drugih kultur, temveč na spoštovanju njihove samobitnosti.