Liznjekova domačija

Liznjekova domačija je bila nekoč bogat grintarski dom, ki je stal ob glavni vaški poti. Kmečka hiša, nekdaj tudi gostilna, je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja in kaže značilnosti kmečkega baroka iz 18. in 19. stoletja. Prostorska zasnova Liznjekove domačije je v preteklosti predstavljala eno najnaprednejših arhitektur v slovenskem prostoru, danes pa se kaže kot prototip pristne slovenske alpske hiše. K njej spada tudi značilno veliko gospodarsko poslopje, ki nosi letnico 1781. Liznjekovo domačijo krasijo poslikave, kamnit polkrožni portal ter lesen balkon. V zidanem pritličju hiše so črna kuhinja, veža, vežna ter hišna kamra in hiša z lesenim stropom ter izrezljano rozeto. Liznjekova domačija je bila obnovljena leta 1983, preurejena pa je bila tudi etnološka zbirka. V kletnih prostorih domačije se danes nahajata stalna razstava o življenju in delu pisatelja Josipa Vandota ter priložnostna galerija. Domačija je za obiskovalce odprta vse dni v tednu razen ponedeljka, zaprta pa je v aprilu in novembru. Obiskovalcev Liznjekove domačije je iz leta v leto več, predvsem učencev, ki z navdušenjem spoznavajo staro alpsko hišo. Z Liznjekovo domačijo upravlja Gornjesavski muzej Jesenice.

V Liznjekovi domačiji si lahko ogledamo etnografsko muzejsko zbirko ter stalno razstavo o življenju in delu znanega mladinskega pisatelja Josipa Vandota, ki je avtor priljubljenih otroških zgodb o pastirčku Kekcu. Liznjekova domačija je bila obnovljena in preurejena v muzej leta 1983. V hiši se nahaja tudi galerija, kjer prirejajo občasne razstave.

Liznjekova domačija je bila s 84 hektarji zemlje v preteklosti najbogatejša kmetija v Kranjski Gori, včasih so temu rekli, da je bila edina “polna kmetija”. Vse, kar so na domačiji potrebovali za življenje ljudi in živali, so pridelali sami. Ostale kmetije so bile polovične, tretjinske ali pa četrtinske, tisti, ki niso imeli lastne zemlje, pa so bili znani kot kočarji ali kajžarji.