Koroška galerija likovnih umetnosti

Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) je muzej za vizualno umetnost. Osredotoča se predvsem na zbiranje in proučevanje umetnosti od druge polovice 20. stoletja naprej. V širšem prostoru deluje tudi kot pomembni akter, ki se ukvarja z aktualnimi družbenimi vprašanji in odpira teme, ki so v splošnem diskurzu velikokrat spregledane. Je prav tako muzej nacionalnega pomena, ki deluje na področju varovanja premične kulturne dediščine, pri svojem delu pa se povezuje tudi v različne mednarodne muzejske strukture. Pomemben del programa Koroške galerije likovnih umetnosti predstavljajo tudi pedagoške in andragoške vsebine, s pomočjo katerih se muzej zavzema za razvoj in širjenje znanja ter kritične misli. Sedež muzeja se nahaja v Slovenj Gradcu, dislocirana enota Galerija Ravne pa v Kulturnem centru na Ravnah na Koroškem.

Danes je Koroška galerija likovnih umetnosti sodobna institucija, ki v skladu z muzejskimi standardi in praksami skrbi za zbirko, organizira različne razstave in izvaja aktivnosti, namenjene izobraževanju ter sodelovanju z različno ciljno publiko.

Zbirko sestavlja več kot 3000 del s področij slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije, intermedije ipd. V njej lahko najdemo dela tujih in domačih avtorjev ter večje sklope zbirk (npr. zbirka Jožeta Tisnikarja, zbirka Franca Bernekerja, Bogdana Borčića, Valentina Omana, Štefana Planinca in Pina Poggija). Pomembna je tudi zbirka, ki je začela nastajati vzporedno z mednarodnimi razstavami, ki so potekale pod okriljem Združenih narodov 1966 – 1985. Zbirko sestavljajo mednarodna likovna dela, ki se ukvarjajo z aktualnimi in perečimi temami, kot so vojna, migracije, socialna neenakost ipd.

Predhodnik Koroške galerije likovnih umetnosti je Umetnostni paviljon, ustanovljen leta 1957. Pobudniki njegove ustanovitve so bili takratni člani Akademske skupnosti (arhitekta Marjan Gnamuš in Mirko Zdovc, filolog Primož Simoniti in akademski slikar Karel Pečko). Galerija, ki se je sčasoma preoblikovala v muzej, je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pripravljala odmevne mednarodne razstave. Te so poudarjale pomen angažiranosti, humanistične vrednote in solidarnost – vrednote, ki so se odražale tudi v splošnem delovanju ustanove. Leta 1966 je galerija pridobila dodatni razstavni paviljon, posvečen sodobnim razstavnim projektom. Galerija je prav tako pomembno prispevala k razvoju identitete mesta Slovenj Gradec, ki je leta 1989 dobilo naziv Mesto glasnik miru. K razvoju likovne in muzejske dejavnosti so še posebej prispevale štiri velike mednarodne razstave (1966, 1975, 1979, 1985), ki so potekale pod okriljem Organizacije združenih narodov in še danes predstavljajo temelje mednarodne zbirke ustanove. Nadaljnjo obdobje od devetdesetih let naprej pa je zaznamovalo dodatno širjenje zbirke in profesionalizacija kadra.