Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je bila ustanovljena leta 1946 z nalogo zbiranja, obdelovanja, hranitve in posredovanja različne leposlovne in strokovne literature ter informacij. Današnja moderna knjižnica in informacijski center sledi časovnem napredku, njihovo delo pa temelji na računalniški obdelavi ter izposoji gradiva.

Knjižnica je umeščena v dve stavbi, ki se nahajata v srednjeveškem delu mesta. Na osnovi načrtov arhitekta Marka Mušiča so prizidali nov stavbni del, ki se z osnovnega srednjeveškega platoja spušča k reki Krki. Danes Knjižnica Mirana Jarca zagotavlja prost dostop do znanja, informacij in kulture v najširšem smislu. Posebno skrb pa namenja tudi varovanju kulturne dediščine ter se ponaša z naslovom ene najlepših knjižnic v Evropi.

V sklopu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto delujejo tudi krajevne knjižnice – Knjižnica Šentjernej, Knjižnica Škocjan, Knjižnica Straža, Knjižnica Dvor in Knjižnica Dolenjske Toplice.

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto zbira, obdeluje, hrani in posreduje različno leposlovno in strokovno literaturo ter različne oblike informacij. Knjižnico sestavljajo različni oddelki. Študijski oddelek je namenjen študiju ter splošnemu izobraževanju, v njem pa lahko obiskovalci brskajo tudi po strokovni literaturi, učbenikih, študijskem gradivu, turističnih vodičih in zemljevidih. Oddelek za odrasle je namenjen širjenju bralne kulture, uporabnikom pa nudi tudi jezikovne in literarne učbenike, slovarje ter priročnike. Oddelek za mladino je namenjen otrokom do 15. leta starosti in omogoča dostop do leposlovne literature za predšolske ter šoloobvezne otroke, stripov in revij. Oddelek potujoče knjižnice deluje kot splošna knjižnica v malem, namenjena pa je bralcem vseh starosti. Knjižnični fond obsega poezijo, družbene, zgodovinske, kriminalne, pustovolovske, biografske ter znanstvenofantastične romane in strokovno literaturo z vseh področij človekovega znanja. V knjižnici se nahaja tudi posebna zbirka Boga Komelja, kjer hranijo redko, dragoceno ter starejše gradivo, tiskopise in rokopise znamenitih Slovencev, posebne in prve bibliografske knjižne izdaje, faksimile, umetniške slike, knjižne ilustracije, zgodovinske dokumente, predmete, fotografije in podobno. V posebnih zbirkah knjižnica hrani več kot 100.000 kosov pomembnega gradiva.

V 19. stoletju se je pojavila potreba, da se počasi nastajajoče literarno narodno blago shrani in ohranja za kasnejše generacije. Tako so se začele ustanavljati javne čitalnice ter knjižnice. Tudi v Novem mestu se je začela sredi 19. stoletja prebujati misel, da bi knjige in časopise ljudem posredovala javna ustanova v obliki knjižnice. Zagnani lokalni kulturniki so bili pobudniki za nastanek prve Narodne čitalnice, ki je bila ustanovljena leta 1865. Po prostovoljnem razidu Narodne čitalnice je premoženje čitalnice prešlo v last novomeškega Sokolskega društva. Knjižnica se je preimenovala v Sokolsko knjižnico in delovala od leta 1925 do 1945. Sredi njene največje rasti je nastopila vojna, večina gradiva pa je bilo med drugo svetovno vojno uničenega ali razgrabljenega. Po vojnem opustošenju so v Novem mestu ustanovili Ljudsko knjižnico, ki je delovala med leti 1947 in 1965. Najpomembnejša pridobitev knjižničarstva v Novem mestu je ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice z nazivom Študijska knjižnica. Študijska knjižnica je kasneje postala matična knjižnica, ki je še danes opravlja naloge matične službe na območju občine Novo mesto. Študijsko knjižnico v Novem mestu so leta 1953 uradno poimenovali po Miranu Jarcu, slovenskem pisatelju, pesniku, prevajalcu in dramatiku.