Knjižnica Makse Samsa

Knjižnica Makse Samsa je osrednja splošna knjižnica, ki izvaja knjižnične dejavnosti za območje Občine Ilirska Bistrica in širše. Je tudi pomembna kulturna ustanova tega območja, saj svojim uporabnikom zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in različnih oblik informacij, hkrati pa skrbi za kulturno dogajanje in za kakovostno preživljanje prostega časa. Knjižnica ima veliko čitalnico za odrasle, pravljični kotiček, domoznanski oddelek s študijsko čitalnico, skladišče, prostore za obdelavo knjižničnega gradiva in računalniške prostore. V prostorih knjižnice si lahko ogledamo tudi stalno razstavo, posvečeno Maksi Samsa, slovenski učiteljici in pesnici.

Knjižnica Makse Samsa združuje ljudi, znanje, tehnologijo in zabavo. Osrednje naloge knjižnice vključujejo nakup, obdelavo, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva na različnih medijih. Organizirajo tudi različne literarne večere, literarna srečanja za otroke, razstave, mesečne uganke, knjižne kvize, pravljične urice, bibliopedagoške ure, organizirane oglede knjižnice itd.

Zgodovina knjižničarstva na ilirskobistriškem območju sega nazaj v leto 1864, ko je bila ustanovljena Narodna čitalnica. Čitalnica, ki jo je ustanovil Matija Ličan, je kaj kmalu po ustanovitvi postala zbirališče Bistričanov in Trnovcev, ki so v čitalnici prebirali slovenske in tuje časopise ter knjige, ki so jih večinoma prinašali iz Trsta. Po širitvi fašizma so bili primorani čitalnico leta 1926 razpustiti, knjižni fundus pa se je večinoma porazgubil ali uničil. Razvoj knjižničarstva se še dodatno zaustavi v času druge svetovne vojne, ko je bilo uničenih ogromno slovenskih knjig. Ponovna obuditev se zgodi leta 1950, ko so literarni navdušeni začeli ponovno zbirati knjige. Rodila se je nova knjižnica, ki je pod okriljem kulturno-umetniškega društva Svoboda delovala do leta 1959. Leto kasneje je ljudski odbor ustanovil Ljudsko knjižnico, ki je začela delovati kot samostojna delovna organizacija. Organizacijska struktura se ponovno spremeni leta 1964, ko je občinska skupščina ustanovila Matično knjižnico za celotno ilirskobistriško občino. Matična knjižnica je že delovala po načelu prostega pristopa, v okviru knjižnične mreže pa so delovali tudi štirje potujoči kovčki, ki so potovali po bližnjih vaseh. Knjižnica se je vse od začetkov večkrat selila – leta 1982 so jo preselili v pritličje Sketove hiše. Leta 1985 se je knjižnica preimenovala v Knjižnico Makse Samsa, svojo dejavnost pa je širila tudi v izposojevališčih. Pomemben mejnik predstavlja tudi leto 1991, ko se je začelo obdobje postopne avtomatizacije poslovanja z vključitvijo v informacijsko mrežo sistema COBISS. Med leti 1998 in 2001 je potekala obnova Sketove hiše, v kateri se knjižnica nahaja še danes.