Knjižnica – Kulturni center Lendava

Knjižnica – Kulturni center Lendava je splošna knjižnica s sedežem v Lendavi. Pod okriljem knjižnice delujejo tudi Krajevna knjižnica Črenšovci, Krajevna knjižnica Dobrovnik, Krajevna knjižnica Dolina, Krajevna knjižnica Gaberje, Krajevna knjižnica Genterovci, Krajevna knjižnica Hotiza, Krajevna knjižnica Kobilje, Krajevna knjižnica Odranci, Krajevna knjižnica Petišovci, Krajevna knjižnica Srednja Bistrica, Krajevna knjižnica Turnišče in Krajevna knjižnica Velika Polana. Knjižnica zagotavlja knjižnične storitve. Zbira, hrani, obdeluje in izposoja knjižnično gradivo in omogoča dostop do različnih oblik informacij.

Knjižnica – Kulturni center Lendava omogoča dostop do knjižnične zbirke, do različnih katalogov, podatkovnih zbirk in različnih virov informacij. Knjižnica organizira tudi različne prireditve, kot so literarni večeri, pravljične urice, potopisna predavanja, koncerti, razstave, tekmovanja ipd. Skrbi tudi za razvoj pismenosti in bralne kulture ter sodeluje pri vseživljenjskem izobraževanju. Ker je Knjižnica Lendava splošna knjižnica, ki deluje na narodnostno mešanem območju, zagotavlja tudi knjižnično dejavnost za pripadnike madžarske narodne skupnosti v občinah Lendava in Dobrovnik.

Literarna zgodovina na območju Lendave sega nazaj v 16. stoletje, ko so začele nastajati prve knjige z nabožno vsebino. Bralna kultura se je v večji meri začela širiti v 19. stoletju, ko so začeli izdajati verska besedila, molitvenike, poljudni tisk in verska besedila. Število tiskovin je začelo vedno bolj naraščati, postajala pa so tudi vedno bolj dostopna, zato so začela nastajati tudi bralna društva. V Dolnji Lendavi lahko nastanek tovrstnih bralnih društev zaznamo konec 19. in na začetku 20. stoletja. Tiskarna Balkanyi je celo omogočala izposojo knjig, kasneje pa so to vlogo prevzele šole. Prva in druga svetovna vojna sta upočasnili razvoj knjižničarstva. V štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja se knjižnična dejavnost ponovno vzpostavi, ampak položaj knjižnice ostane nestabilen še do sredine šestdesetih let. Takrat so zaposlili prvega knjižničarja, uredili financiranje in zagotovili primernejše prostore. Knjižnica se v sedemdesetih letih reorganizira v osrednjo knjižnico. Leta 1976 so knjižnico preselili v prostore nekdanje vile kraljevega notarja Oskarja Laubhaumerja.