Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je splošna knjižnica in pomembno informacijsko, kulturno, izobraževalno ter socialno središče za prebivalce Občine Hrastnik. Knjižnica svojim uporabnikom zagotavlja nemoten dostop do knjižničnega gradiva, elektronskih publikacij in domoznanskega gradiva. S svojimi dejavnostmi prav tako spodbuja bralno kulturo, razvoj pismenosti in vseživljenjsko izobraževanje. Organizira tudi prireditve in druge kulturne dogodke in aktivnosti, namenjene otrokom, mladim in odraslim.

Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik izvaja knjižnično dejavnost, sodeluje v vseživljenjskem učenju, skrbi za domoznansko gradivo, zagotavlja dostop do različnih oblik gradiva in informacij, organizira različne dejavnosti za otroke, mlade in odrasle, spodbuja bralni razvoj in organizira kulturne prireditve.

Začetki knjižnice segajo nazaj v 19. stoletje, ko so na Dolu pri Hrastniku ustanovili prvo Bralno društvo. Pomembna je tudi Narodna čitalnica, ustanovljena leta 1906, v kateri so prirejali različne dogodke in posojali knjige svojim članom. Prva svetovna vojna nekoliko ustavi knjižnično delovanje na območju, se pa ponovno obudi v času po vojni, ko so se mladi zbirali v različna društva, v sklopu katerih so delovale tudi manjše knjižnice. Med drugo svetovno vojno je večji del knjig izginil. Po končani vojni pa so knjige ponovno poskušali zbrati in obuditi knjižnično dejavnost. Ustanovili so kulturno-umetniško društvo Aleš Kaplja in knjižnico, ki je takrat delovala v zgornjih prostorih nekdanjega Konzuma. Skrb za knjižnico je kasneje prevzel Ljudski odbor občine Hrastnik, Ljudska knjižnica Hrastnik pa je leta 1960 postala samostojni zavod. Nastopilo je obdobje strokovnega urejanja, knjižnica pa je leta 1967 postala matična knjižnica občine. Večji razvoj lahko vidimo po letu 1971, ko so se slovenske knjižnice začele povezovati v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic. Leto kasneje se je knjižnica preselila v sodobnejše prostore Konzuma in odprla dve dodatni izposojevališči. Leta 1980 se je knjižnica združila v organizacijo Kulturno-rekreacijski center 14. oktober Hrastnik, štiri leta kasneje pa se je preselila v prostore nekdanjega Dijaškega doma. Vrh rasti se začne v obdobju od leta 1990, ko so se slovenske knjižnice začele povezovati v računalniško informacijsko mrežo COBISS. Knjižnica je takrat povečala svojo ponudbo in začela organizirati različne dogodke. Leta 1998 so knjižnico poimenovali po rojaku, humanistu in prevajalcu Antonu Sovretu, leta 2001 pa je postala samostojni javni zavod.