Gledališka in koncertna dvorana Lendava

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je dvorana s 444-imi sedeži, profesionalno opremo in velikim odrom, kjer se odvijajo različne prireditve ter kulturni dogodki. Primerna je za kongrese ter seminarske prireditve, v stavbi pa obratuje tudi kavarna. Dvorana s svojim nenavadnim zunanjim izgledom pogosto pritegne pozornost mimoidočih ter poleg kulturno-prireditvenega centra deluje tudi kot družabni prostor. Gledališka in koncertna dvorana Lendava je prav zaradi izjemne arhitekture ter ambienta prepoznaven objekt v širšem prostoru. Pritličje ter galerijo preddverja krasijo kipi domačega likovnega umetnika, akademskega kiparja Ferenca Királyja. Preddverje dvorane deluje kot prostor, namenjen druženju, pogostitvam, sprejemom in svečanim dogodkom ob odprtju razstav. Dvorana ima pogled na grad, cerkev ter sinagogo in nudi pravo kulturno doživetje.

Gledališka in koncertna dvorana Lendava je dvorana s 444-imi sedeži, profesionalno opremo in velikim odrom, kjer se odvijajo različne prireditve ter kulturni dogodki. Primerna je za kongrese ter seminarske prireditve, v stavbi pa obratuje tudi kavarna. Dvorana je kulturno-prireditveni center in družabni prostor. Preddverje dvorane deluje kot dodatni prireditveni prostor, namenjen druženju, pogostitvam, sprejemom in svečanim dogodkom, ki potekajo ob odprtju razstav.

Investicija “Gledališka in koncertna dvorana Lendava” se je pričela v letu 1955, ko je bil sklenjen sporazum med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Uradom za zamejske Madžare Republike Madžarske, Občino Lendava ter Madžarsko samoupravno skupnostjo Občine Lendava o zagotavljanju materialnih sredstev za izgradnjo Gledališke in koncertne dvorane Lendava. Načrte Gledališke in koncertne dvorane Lendava, večkrat omenjene tudi kot “Kulturni dom Lendava”, je oblikoval madžarski arhitekt Imre Makovecz. Imre Makovecz je znan kot strasten zagovornik organske arhitekture. Bistvo tovrstnega arhitekturnega pristopa je uporaba večinoma naravnih materialov in skladnost stavbe ter njene okolice. Arhitekt je sledil temu stilu tudi pri gradnji lendavskega “kulturnega svetišča”. Dvorana nosi vse prepoznavne znake arhitekture Makovcza. Za mnoge je stavba protislovna, a je v resnici zelo funkcionalna ter s preteklostjo prežeta moderna umetnina.