GLEDALIŠKA VRAŽEVERJA

06 · 11 · 23
Gledališka vraževerja

Gledališčniki so velikokrat precej vraževerni in obstaja veliko gledaliških mitov, ki to potrjujejo.

Vsaka gledališka ekipa ima svoje tradicije, vendar obstajajo tudi nekatera splošno razširjena gledališka vraževerja. Tudi če večina vraž temelji na, no, ne čisto oprijemljivih dejstvih, je bolje biti varen kot kasneje obžalovati.

Slaba generalka

Mnogi gledališčniki verjamejo, da je slaba generalka dober znak za uspešno premiero. Izvor tega vraževerja je nejasen, morda izhaja iz želje po ohranjanju pozitivnih misli.

Modra barva

Modra barva na odru bi naj v preteklosti veljala za nesrečno. Ta vraža najverjetneje izhaja iz dejstva, da je bila v preteklosti modra barva najdražja izmed barv za barvanje tkanin in drugih materialov.

Tri sveče

Odprt ogenj na odru je že sam po sebi veliko tveganje. Številna gledališča so v peteklosti zgorela ravno aradi uporabe odprtega ognja, zlasti v časih, ko so bila gledališča narejena iz slamnatih streh in lesa. Tri goreče sveče pa so povezane s prepričanjem, da bo tisti, ki bo na odru stal najbližje najkrajši sveči, prvi umrl.

Žvižganje

Tudi žvižganje v gledališču ima negativen prizvok. To vraževerje izhaja iz dejstva, da so kulise nekoč ročno dvignili v zrak z vrvmi, odrski delavci pa so si z žvižganjem dajali znake. Igralec, ki bi žvižgal v zakulisju, bi tako lahko pomotoma nakazal odrskemu delavcu, naj dvigne ali spusti kuliso, kar bi lahko vodilo do nesreč.

Gledališka vraževerja

Macbeth

Za nesrečno prav tako velja, če v gledališču na glas izgovorite naslov Shakespearove »Škotske igre«. Recitiranje katere koli vrstice iz dramskega besedila Dva gospoda iz Verone ali iz Sna kresne noči je eden od izhodov iz zmešnjave, ki jo lahko to ime povzroči. Gledališka folklora namreč navaja več primerov skrivnostnih in nenadnih smrti med predstavami Macbetha.

Pavje perje, ogledala, pravi denar in pravi nakit

Ti prepovedani predmeti naj bi povzročali pozabljanje besedila in druge katastrofe pri gledaliških nastopih. Zlo oko pavjega perja naj bi preprečilo uspeh mnogih predstav, medtem ko so ogledala verjetno nesrečna, ker motijo ​​luč. Pravega denarja in pravega nakita pa so se najverjetneje izogibali zaradi strahu pred krajo.

Zadnja vrstica

Po nekaterih vraževerjih bi naj prinašalo nesrečo, če igralci izgovorijo zadnjo vrstico besedila pred začetkom predstave. Poklon v dvorani brez občinstva bi naj prav tako veljal za slab znak. To verjetno izgaja iz dejstva, da nobena predstava ni popolna brez občinstva.

Luč za duhove

Ob koncu večera mora zadnja oseba v gledališču pustiti eno prižgano luč. Ta luč naj bi pomirjala duhove, ki živijo v gledališču, in jim dajala svetlobo, da lahko ponoči nastopajo. Ima tudi praktičen namen, saj je zakulisje gledališč lahko nevarno natrpano s kulisami, rekviziti in kostumi.