Ena najuglednejših opernih hiš na svetu, newyorška Metropolitanska opera, se tudi več let po pandemiji covida-19 še vedno spoprijema z resnimi finančnimi posledicami.
Vodstvo ustanove je napovedalo odpuščanja, začasna znižanja plač ter krčenje programa, obenem pa razmišlja o drugih, manj običajnih ukrepih za stabilizacijo proračuna.
Delo je izgubilo 22 zaposlenih v administraciji, kar pomeni opazen poseg v upravno strukturo hiše. Poleg tega so se vodilnim kadrom začasno znižale plače. Znižanja zadevajo tudi najvišje predstavnike hiše, vključno z glasbenim in generalnim direktorjem.
Vodstvo zagotavlja, da gre za začasne ukrepe. Če se finančno stanje izboljša, naj bi se plače vrnile na prejšnjo raven najpozneje do leta 2027. Že zdaj pa naj bi kombinacija odpuščanj, nižjih plač in drugih varčevalnih ukrepov v tekočem proračunskem letu prinesla približno 15 milijonov dolarjev prihrankov, v naslednjem pa še dodatnih 25 milijonov.
Krčenje programa in prestavljene premiere
Varčevanje se pozna tudi pri umetniškem programu. V prihajajoči sezoni bo Metropolitanska opera pripravila 17 produkcij, eno manj kot je bilo sprva načrtovano, in bistveno manj kot pred pandemijo, ko je bilo na sporedu tudi do 25 različnih naslovov. Med prestavljenimi projekti je tudi nova postavitev opere Hovanščina Modesta Musorgskega, ki za zdaj ostaja brez novega termina.
Pomemben dejavnik negotovosti je tudi še neuresničeni dogovor s Savdsko Arabijo, napovedan lani jeseni. Po njem naj bi opera več zim zapored gostovala v Rijadu in v zameno prejela obsežne subvencije ter sodelovala pri izobraževanju lokalnih umetnikov. Čeprav vodstvo vztraja, da dogovor ostaja v veljavi, se je izplačilo sredstev zamaknilo, kar je dodatno obremenilo proračun ustanove.
Prodaja umetnin kot izhod v sili
Med bolj odmevnimi možnostmi, o katerih razmišlja vodstvo, je prodaja dveh monumentalnih stenskih poslikav Marca Chagalla, ki že desetletja krasita notranjost operne hiše. Deli, ustvarjeni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja posebej za to stavbo, sta ocenjeni na skupno okoli 55 milijonov dolarjev. V primeru prodaje bi novi lastnik moral zagotoviti, da poslikavi ostaneta na svojem mestu, ob njiju pa bi bila nameščena donatorska tabla.
To ni prvič, da so likovne umetnine del finančnih strategij Metropolitanske opere. Med finančno krizo leta 2009 so iste poslikave že služile kot jamstvo za posojilo.
Opera kot večnamenski prostor
V iskanju dodatnih prihodkov se opera vse bolj odpira tudi drugim zvrstem. Dvorano, ki sprejme kar 4000 obiskovalcev, oddaja v najem, kadar ni v uporabi za operne produkcije. Tako bo junija gostila muzikal The Last Ship glasbenika Stinga, kar kaže na premik k bolj raznolikemu in tržno usmerjenemu programu.
Vodstvo poudarja, da so takšni koraki nujni za dolgoročno preživetje. Cilj naj bi bil ohraniti visoke umetniške standarde in hkrati zagotoviti finančno vzdržnost brez ustvarjanja proračunskega primanjkljaja.
Primer Metropolitanske opere razkriva širši izziv sodobnih kulturnih institucij: kako v času zmanjšanih donacij, spremenjenih navad občinstva in visokih produkcijskih stroškov uskladiti umetniške ambicije z ekonomsko realnostjo – in ob tem ohraniti zaupanje javnosti ter kulturno dediščino.
