Tretji del filmske sage Avatar, Ogenj in pepel, je v manj kot treh tednih predvajanja v kinih presegel milijardo ameriških dolarjev svetovnih prihodkov.
Dosežek potrjuje, da ima franšiza režiserja James Cameron kljub vse pogostejšim očitkom o ponavljanju še vedno izjemno močno komercialno težo.
Po do zdaj zbranih podatkih je film približno tretjino prihodkov ustvaril v Severni Ameriki, preostanek pa na tujih trgih. Med posameznimi državami izstopajo Kitajska, Francija, Nemčija in Južna Koreja, kar znova potrjuje pomen mednarodnega občinstva za hollywoodske visokoproračunske produkcije.
Produkcijska hiša The Walt Disney Company, pod okriljem katere je film nastal, je ob tem poudarila, da gre za še en pomemben mejnik v eni najuspešnejših filmskih serij vseh časov. Cameron je s tem filmom že četrtič v karieri presegel milijardni prag, kar je pred njim uspelo le peščici režiserjev.
V primerjavi s prejšnjim delom, Avatar: Pot vode, je novi film do milijarde potreboval nekoliko več časa. To nekateri analitiki pripisujejo spremenjenim navadam gledalcev in večji konkurenci na pretočnih platformah, drugi pa opozarjajo na splošno umirjanje trga velikih franšiznih spektaklov. Kljub temu je Ogenj in pepel eden redkih filmov leta, ki mu je uspelo preseči to mejo.
Ali bo film dosegel tudi dve milijardi dolarjev, kar je uspelo prvemu Avatarju in njegovemu neposrednemu nadaljevanju, za zdaj ostaja odprto. Prav od teh končnih številk pa je po Cameronovih besedah v veliki meri odvisna tudi prihodnost serije. Režiser ima sicer že razvite zamisli za četrti in peti del, a poudarja, da mora vsak nov film znova upravičiti visoke stroške produkcije.
Ob finančnem uspehu se film sooča z bolj zadržanim kritiškim sprejemom. Večina ocen izpostavlja tehnično dovršenost, vizualno razkošje in napredek pri filmski tehnologiji, hkrati pa opozarja na zgodbo, ki se v veliki meri naslanja na že znane motive prejšnjih delov.
Uspeh zadnjega dela filmske serije Avatar tako znova odpira širše vprašanje sodobne filmske industrije: koliko časa lahko spektakel in tehnološka inovacija ohranjata zanimanje brez večjih pripovednih tveganj. Za zdaj pa ostaja dejstvo, da kljub pomislekom kritikov še vedno sodi med redke filmske projekte, ki lahko v svetovnem merilu pritegnejo množično občinstvo.

