VAMPIRČEK GRE V ŠOLO

Joann Sfar
𝗩𝗔𝗠𝗣𝗜𝗥𝗖̌𝗘𝗞 𝗚𝗥𝗘 𝗩 𝗦̌𝗢𝗟𝗢

𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗲𝗰:
Izar Lunaček

𝗥𝗲𝘇̌𝗶𝘀𝗲𝗿:
Jernej Potočan

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼:
Nejc Jezernik
Matic Lukšič
Tina Resman

𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴𝗶𝗻𝗷𝗮:
Brina Jenček

𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳:
Dan Pikalo

𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮:
Nika Dolgan

𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂𝘁𝗸 𝗶𝗻 𝘃𝗶𝘇𝘂𝗮𝗹𝗻𝗮 𝗽𝗼𝗱𝗼𝗯𝗮:
Izar Lunaček

𝗧𝗲𝗵𝗻𝗼𝗹𝗼𝘀̌𝗸𝗶 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰:
Mitja Ritmanič

𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿𝗷𝗮 𝘀𝗼𝗻𝗴𝗼𝘃:
Matic Lukšič
Jernej Potočan

𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗹𝗼𝗯𝗲:
Domen Lušin

𝗜𝘇𝗱𝗲𝗹𝗮𝘃𝗮 𝗹𝘂𝘁𝗸:
Aleksander Andželović

𝗜𝘇𝘃𝗿𝘀̌𝗻𝗶 𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗰𝗲𝗻𝘁:
Branislav Cerović

𝗞𝗼𝗽𝗿𝗼𝗱𝘂𝗸𝗰𝗶𝗷𝗮:
Mini teater
Judovski kulturni center

𝗦𝗽𝗼𝗻𝘇𝗼𝗿 𝘀𝗲𝘇𝗼𝗻𝗲 𝟮𝟬𝟮𝟯/𝟮𝟬𝟮𝟰:
Energetika Ljubljana d.o.o.

𝗢 𝗣𝗥𝗘𝗗𝗦𝗧𝗔𝗩𝗜
Vampirček gre v šolo(1999) je zgodba o Vampirčku, ki skupaj s svojo razširjeno družino živi v stari vili. Ker je zelo osamljen, si želi hoditi v človeško šolo. Tam pa ga čaka presenečenje, saj človeški otroci ponoči spijo. Živi mrtveci zato organizirajo šolo, v katero hodijo Vampirček in drugi duhovi. Učitelj je Kapitan pošasti. Učencem zabiča, da ne smejo pisati v zvezke, ki so jih v šoli pustili dnevni učenci, vendar ga Vampirček ne uboga: v zvezek fanta, v katerega klopi sedi, reši domačo nalogo za matematiko. In kot živi deček Marcel ugotovi naslednji dan – popolnoma brez napake. Preko skupnega zvezka si Vampirček in Marcel začneta dopisovati in sčasoma skleneta prisrčno prijateljstvo. Zgodba z mojstrskim mešanjem humorja in tragedije ter spretnim preklapljanjem med grozljivo in komično atmosfera pametno odpira teme, kot so osamljenost, smrt, vera v Boga in vrednost pravega prijateljstva.

𝗥𝗘𝗭̌𝗜𝗦𝗘𝗥 𝗢 𝗣𝗥𝗘𝗗𝗦𝗧𝗔𝗩𝗜:
Svet, ki ga znotraj stripa ustvari Sfar je po eni strani svet magičnega in fantastičnega, po drugi pa svet vsakdanjega. Navkljub vsem klišejskim konvencijam, magičnega, ki jih poznamo, pa Sfar v stripu čarobnost išče predvsem v majhnih stvareh, odnosih in prijateljstvu ter ne v nadnaravnih bitjih in močeh. Čarobno je lahko vse kar nas obkroža. Ljudje, ki jih srečujemo, dogodki in igra, ki nas družita in odpirata nove svetove, bolečina ki jo prestajamo in sreča, ki jo oddajamo. Bolj kot se zdi magična neumrljivost glavnega junaka Vampirčka in njegova sposobnost letenja, se neka čarobnost skriva v prijateljstvu, ki ga skujeta Vampirček in Marcel. Njuno prijateljstvo je trk dveh svetov, ki sta na videz nezdružljiva. Svet smrtnega in nesmrtnega, Svet vsakdanjega in svet nadnaravnega, svet dneva in svet noči… Kljub temu pa Vampirčka in Marcela druži podobna izkušnja. Oba se znotraj svojih svetov počutita osamljeno. V vampirčkovem svetu otrok ni. Skozi stoletja ostaja edini otrok in nima vrstniške družbe, stik z zunanjim svetom pa mu je prepovedan. Marcela pa pri socializaciji znotraj svojega sveta ovira smrt staršev, ki je nanj napravila močan vtis. Predstava bo preko stripa obračunala s cinizmom in vdanostjo. »Nekatere nesreče nam odpirajo magična vrata« je ključen stavek, ki ga v stripu izreče kapitan pošasti, ko prepričuje Marcela, da je premlad, za to, da ne bi v nič verjel. Ne gre za zanikanje bolečine in nemoči, temveč za iskanje poguma v najtežjih trenutkih, ki lahko v širši sliki včasih prinesejo izkušnje, ki bi nam ostale sicer skrite. Pomemben element predstave bo živa glasba, ki bo narekovala atmosfero in krmarila med dvema na videz nezdružljivima svetovoma, ki nazadnje postaneta eno.

𝗢 𝗔𝗩𝗧𝗢𝗥𝗝𝗨:
Joann Sfar (1971) je francoski stripovski umetnik, pisatelj in filmski režiser. Velja za enega najpomembnejših umetnikov novega francosko-belgijskega stripa. V devetdesetih se je skupaj z delom ekipe založbe L’Associacion kalil v skupnih pariških ateljejih, po letu 2000 pa se je prebil v mainstream, ko je pri gigantu Dargaud izdal svoje prve klasike, kot so Rabinov maček (družinska avtofikcija z začetka stoletja o filozofsko-religioznih debatah naslovnega mačka, ki je v domači deželi megahit s skoraj milijon prodanimi izvodi), Graščina (skupaj z Lewisom Trondheimom) in seveda Vampirček, ki je ena največjih francoskih otroških stripovskih klasik s številnimi nadaljevanji in animiranimi priredbami. Sfar je kot zgovoren filozof in avtor več esejističnih, filozofskih knjig reden gost francoskih tiskanih in vizualnih medijev, kjer komentira umetniško svobodo in vlogo religioznih zadržkov v državi. Njegovi glavni vplivi so Fred in André Franquin ter Marc Chagall, Chaïm Soutine, Will Eisner, Hugo Pratt in John Buscema. Med letoma 2009 in 2010 je Sfar napisal in režiral film Gainsbourg: Vie Héroïque, biografski film o znamenitem francoskem tekstopiscu in pevcu. Film, v katerem je Sfar kot stripovski umetnik v veliki meri uporabil fantazijske kreacije, animacijo in lutke, je izšel leta 2010 in požel navdušenje kritikov.

𝗢 𝗥𝗘𝗭̌𝗜𝗦𝗘𝗥𝗝𝗨:
Jernej Potočan (1996) je leta 2015 začel študij dramaturgije, kasneje leta 2019, pa še študij režije na AGRFT. Kot dramaturg je sodeloval pri predstavah Under construction, 410 kilometrov, Polenta in Medtem, ko mi spotify po meri ustvarja playlisto z naslovom moodymix. Pri slednjih dveh podpisuje tudi režijo. Predstava Under construction, pri kateri je sodeloval, je bila nagrajena s posebno nagrado žirije na 52. tednu slovenske drame. Ukvarja se tudi s pisanjem dramatike. Objavljena so tri njegova besedila (Odpad, Vsaka pesem se enkrat izpoje, Žalostinke). Za kratek scenarij Živalski vrt, je prejel Grossmanovo nagrado; za besedilo Ostali smo brez prijateljev, zbirali smo znamke, Drugo nagrado One minute play contest; za besedilo Žalostinke pa nagrado rdeča nit. Dve njegovi besedili sta bili tudi uprizorjeni (Žalostinke – MGL ter Uspavanka v sobi brez oken – sodelovanje AG in AGRFT).

𝗢 𝗣𝗥𝗘𝗩𝗔𝗝𝗔𝗟𝗖𝗨 𝗜𝗡 𝗢𝗕𝗟𝗜𝗞𝗢𝗩𝗔𝗟𝗖𝗨 𝗟𝗨𝗧𝗞 𝗧𝗘𝗥 𝗩𝗜𝗭𝗨𝗔𝗟𝗡𝗘 𝗣𝗢𝗗𝗢𝗕𝗘:
Izar Lunaček(1979) je doktor filozofije in risar stripov. Stripe je objavljal v številnih slovenskih spletnih in tiskanih medijih, kot so Delo, Slovenske novice, Mladina in Ludliteratura, zbral pa jih je že v desetih knjižnih izdajah. Od tega sta dva izšla v tujini: Založeni raj v Španiji in Angliji, Animal noir pa je leta 2017 izhajal v obliki klasičnih zvežčičev pri ameriškem gigantu IDW. Pred kratkim je v strip pretvoril svoj doktorat o povezavah med komedijo in religijo, ki bo prihodnje leto v ameriški različici izšel pri založbi Uncivilized. Lunaček je ilustriral tudi številne izobraževalne knjige za otroke izpod peres imen kot sta Miro Cerar in Lučka Kajfež Bogataj, številne od katerih so prejele Zlato hruško za najboljšo edukativno publikacijo leta. V prostem času vodi striparno Stripolis, edino specializirano trgovino s stripi v centru Ljubljane, kjer organizira dogodke na temo devete umetnosti in, skupaj s Kinom Šiška in revijo Stripburger, osrednji slovenski festival stripa Tinta, ki ga je tudi soustanovil. V okviru zavoda Stripolis izdaja tudi knjige slovenskim in gostujočim avtorjem, številne od katerih iz francoščine in angleščine prevaja sam, njegovi prevodi pa so bili pri francoskem inštitutu nominirani za nagrado za najboljši prevod leta. Lunaček je leta 2022 od Francije prejel red Viteza umetnosti in leposlovja za svoje prizadevanje pri promociji francoskega stripa pri nas.