TRILOGIJA LEHMAN

Stefano Massini
𝗧𝗥𝗜𝗟𝗢𝗚𝗜𝗝𝗔 𝗟𝗘𝗛𝗠𝗔𝗡

𝗔𝗱𝗮𝗽𝘁𝗮𝗰𝗶𝗷𝗮:
Ben Power

𝗣𝗿𝗲𝘃𝗮𝗷𝗮𝗹𝗲𝗰:
Peter Petkovšek

𝗥𝗲𝘇̌𝗶𝘀𝗲𝗿:
Peter Petkovšek

𝗜𝗴𝗿𝗮𝗷𝗼:
Igor Samobor
Branko Šturbej
Gal Oblak

𝗗𝗿𝗮𝗺𝗮𝘁𝘂𝗿𝗴:
Urban Zorko

𝗦𝗰𝗲𝗻𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮:
Sara Slivnik

𝗞𝗼𝘀𝘁𝘂𝗺𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗻𝗷𝗮:
Gordana Bobojević

𝗦𝗸𝗹𝗮𝗱𝗮𝘁𝗲𝗹𝗷:
Peter Žargi

𝗢𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗹𝗲𝗰 𝗹𝘂𝗰̌𝗶:
Jaka Šimenc

𝗦𝗰𝗲𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗴𝗶𝗯:
Urša Rupnik

𝗟𝗲𝗸𝘁𝗼𝗿𝗶𝗰𝗮:
Barbara Rogelj

𝗦̌𝗲𝗽𝗲𝘁𝗮𝗹𝗸𝗮:
Staša Popović

𝗨𝗺𝗲𝘁𝗻𝗶𝘀̌𝗸𝗼 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲:
Eva Kraševec
Tatjana Stanič

𝗦𝘃𝗲𝘁𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗶 𝗽𝗿𝗲𝘃𝗼𝗱𝘂:
Živa Čebulj
Urša Vuga

PETER CHAPMAN je avtor knjige The Last of the imperious Rich: Lehman Brothers, 1844-2008, vodilnega referenčnega dela o zgodovini družine Lehman.

𝗢 𝗣𝗥𝗘𝗗𝗦𝗧𝗔𝗩𝗜:
Drama Trilogija Lehman je napisana v blank verzu in pripovednem stilu. Spominja na dolge epe, ki so se prenašali preko ustne tradicije in z vzorci ponavljanja ter stalnih epitetov ohranjali v spominu pripovedovalca. Priredba za tri igralce to še zaostri in izpostavi vsakega od tria pripovedovalcev kot nosilca ne le zgodbe, ampak tudi časa in več generacij likov, od temeljnih protagonistov do zgolj epizodnih mimoidočih. Gonilo razvoja finančnega sistema, ki temelji na ideji večne rasti, predstavi skozi privlačno prizmo družinske sage in nam ponudi več generacij članov družine Lehman kot sidrišča in točke vživljanja. Gre za izrazito ‘igralski’ tekst in za tokratno izvedbo v Mini Teatru smo nabrali zares izvrstno in izkušeno igralsko ekipo.

Med pripravami smo se pogovarjali o bankah, o krizi leta 2008, njenih vzrokih in posledicah. Čeprav se predstava ne ukvarja neposredno s tem dogodkom in nastopa le v epilogu, nam je vsem – občinstvu in ekipi – vedno v zavesti, kot Damoklejev meč, ki visi nad imenom Lehman. Vsak začetek v sebi skriva tudi svoj konec, proti kateremu neusmiljeno drvimo s časom. Vprašanje, ki se zastavlja na poti, pa je: kaj nas žene? Kaj je tisto, zaradi česa si želimo imeti vedno več, iti vedno višje, dalje, močneje? In kdaj pride trenutek, ko temu, kar smo sami začeli, nismo več kos in nas prevzame, prehiti, pogoltne?

V epski strukturi, bibličnih referencah in vzdušju povesti se skriva tudi odsev sistema, ki je zgrajen zgolj na zaupanju, na niču… Denar je duh. / Denar so številke. / Denar je zrak. pravi eden od likov v drami, borzni posrednik. Če je denar osnovna dobrina, s katero operira banka, je pravzaprav vse zgrajeno na niču, ki se ga obdeluje, premetava, deli, šteje, preoblikuje, dodaj ničle in ničle in iz njega dela še večji nič – kot prazen papir, tabula rasa, ki mu vrednost daje jezik, namen, besede. Besede pa imajo moč (na)povedati zgodbo ali celo prihodnost.

𝗣𝗲𝘁𝗲𝗿 𝗣𝗲𝘁𝗸𝗼𝘃𝘀̌𝗲𝗸

Italijanski dramatik Stefano Massini (r. 1975) je Trilogijo Lehman (2010) napisal razmeroma hitro: dve leti za globalnim finančnim debaklom, ki ga je sprožil prav propad korporacije “prevelike, da bi propadla”, septembra 2008. V mesecih in letih zatem je ime Lehman Brothers pomenilo pohlep vodilnih, masivne deložacije in krepko omajane temelje svetovne ekonomije, ki so v letih zatem načeli (tudi) našo in sosednja gospodarstva.

Tekst, ki je bil sprva uprizarjan v večjih igralskih zasedbah, je leta 2013 je debitiral v Franciji (Arnaud Menier) in dve leti kasneje doživel premiero v milanskem Piccolo Teatru. To je bila zadnja režija nekdanjega Massinijevega mentorja, uglednega režiserja Luce Ronconija. Ironično, prav Ronconijeva smrt, februarja 2015, je tekst posredno izstrelila na anglofone odre. Tedaj je angleški filmski in gledališki režiser, Sam Mendes, v nekrologu italijanskega kolega prebral, da besedilo o temi, ki ga je zanimala že dalj časa, pravzaprav obstaja.

A Mendes si ni predstavljal, da se Massini loteva Lehmanov prav tako, baladno, s fokusom na razpadu tradicij in starih identitet, v nekakšni hipnotični kontemplaciji časov in človeških nagonov. V dveletnem procesu, selitvi na oder londonskega National Theatra, sta nato z dramatikom Benom Powerjem tekst skrajšala in prilagodila za tri igralce. Od tam je odpotoval v New York, kjer se je 2022 ovenčal s petimi nagradami Tony, med njimi za režijo in za dramsko besedilo. Massini je medtem, verjetno dodatno motiviran z mednarodnim uspehom, 2020 izdal še bolj razvezano besedilo, devetstostransko knjigo.

Trilogija Lehman je saga imigrantske rodbine, ki spremlja brate Lehman in njihove potomce skozi vzpone in padce družinskega biznisa, skozi nova in nova imena, ki jih njihovo podjetje ob tem privzema. Je frenetična uspavanka o stoletju in pol ameriškege družbene in ekonomske zgodovine, o iskanju velikih priložnosti v velikih krizah. Lehmane žene gon po rasti (družinskega posla, vpliva, kapitala), ki v nekem trenutku uide nadzoru.

Zgodba banke Lehman Brothers se začne, ko leta 1844 iz malega Rimparja na Bavarskem v New York emigrira Heyum (Henry) Lehman, opremljen s tradicijo in talmudskimi principi dela in predanosti. Kmalu se mu pridružita mlajša brata in skupaj se poženejo v lov na ameriške sanje. Iz male trgovinice v Alabami sčasoma zraste četrta največja investicijska banka v New Yorku in stare vrednote, tesno zakoreninjene v aškenaško tradicijo, se umaknejo gonu za denarjem. Družina se umakne lupini korporacije: nazadnje v podjetju ni več nikogar s tem priimkom in Lehman je le še magična beseda na pročelju nebotičnika na Wall Streetu. Beseda, ki je leta nazaj nemara vdihnila življenje mehanizmu (ali bitju), ki po judovski tradiciji vstane zato, da svojim stvarnikom pomaga – ali pa vse uniči?

V besedilu zaznamo Massinijevo osebno navezo z judovstvom (kot otroka so ga šolali v tradicionalnih judovskih šolah) in njegovo pogosto fascinacijo s temami iz polpretekle/aktualne zgodovine.

𝗨𝗿𝗯𝗮𝗻 𝗭𝗼𝗿𝗸𝗼

𝗢 𝗥𝗘𝗭̌𝗜𝗦𝗘𝗥𝗝𝗨:
𝗣𝗲𝘁𝗲𝗿 𝗣𝗲𝘁𝗸𝗼𝘃𝘀̌𝗲𝗸 (r. 1986) je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študij je nadaljeval v Londonu na Royal Academy of Dramatic Art (MA Text and Performance) in v New Yorku na univerzi Columbia ter tam dokončal magisterij gledališke režije pod mentorstvom priznanih režiserjev Anne Bogart in Briana Kulicka. V Ameriki je režiral naslednje uprizoritve: The Blind (Schapiro Theater), The Weird Tree (Lerner Studio), Scrapland (The Wintercheck Factory), Cat on a Hot Tin Roof (Fordham), The Mystery of Edwin Drood (Clark), Gilgamesh: A Musical Epic (The Connelly Theatre), Od (Schapiro Theater), The Cherry Orchard (Horace Mann Theater) in Eden: Part III (Signature Theater). Režiral je tudi drugod po svetu: v Ekvadorju in Čilu predstave z indijanskima skupnostma Šuar in Mapuče, v Hongkongu muzikal Lepotica in zver, ki je osvojil nagrado Trinity Collegea, v Amsterdamu mednarodno predstavo I Am Not Antigone (avtorice Vivien von Abendorff), v Seulu pa skupaj s produkcijsko hišo Yesigong razvija predstavo o klimatskih spremembah Nick of Time. Po asistenci režiserki Mateji Koležnik pri operi Fidelio v Baden-Badnu je doživel slovenski debut v SLG Celje s predstavo Klinc, pred kratkim pa se je prvič predstavil v SNG Drama s predstavo Gospa Dalloway. Trenutno dela doktorat na univerzi Leeds v Angliji o performativnih reakcijah na podnebne spremembe in medkulturnem dialogu kot generatorju novih družbenih paradigem.