Peter Rauch: Javne Zadeve / Public Matters

🟥 𝗩𝗹𝗷𝘂𝗱𝗻𝗼 𝘃𝗮𝗯𝗶𝗺𝗼 𝘃 𝗰̌𝗲𝘁𝗿𝘁𝗲𝗸, 𝟭𝟱. 𝗺𝗮𝗷𝗮, 𝗼𝗯 𝟭𝟵.𝟬𝟬 𝗻𝗮 𝗼𝗱𝗽𝗿𝘁𝗷𝗲 𝗿𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗲 𝗣𝗲𝘁𝗲𝗿 𝗥𝗮𝘂𝗰𝗵: 𝗝𝗮𝘃𝗻𝗲 𝗭𝗮𝗱𝗲𝘃𝗲 / 𝗣𝘂𝗯𝗹𝗶𝗰 𝗠𝗮𝘁𝘁𝗲𝗿𝘀, 𝘃 𝗚𝗮𝗹𝗲𝗿𝗶𝗷𝗼 𝗥𝗮𝘃𝗻𝗲.

𝗥𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗮 𝗝𝗮𝘃𝗻𝗲 𝘇𝗮𝗱𝗲𝘃𝗲 / 𝗣𝘂𝗯𝗹𝗶𝗰 𝗠𝗮𝘁𝘁𝗲𝗿𝘀 𝗼𝗱𝗽𝗶𝗿𝗮 𝘃𝗽𝗿𝗮𝘀̌𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗲𝗴𝗮 – 𝗻𝗲 𝗸𝗼𝘁 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿𝗮 𝘀𝗼𝗴𝗹𝗮𝘀𝗷𝗮 𝗮𝗹𝗶 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗮𝗱𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶, 𝘁𝗲𝗺𝘃𝗲𝗰̌ 𝗸𝗼𝘁 𝗿𝗲𝘇̌𝗶𝗺𝗮 𝘃𝗶𝗱𝗻𝗲𝗴𝗮. 𝗔𝘃𝘁𝗼𝗿 𝘀𝗸𝗼𝘇𝗶 𝗽𝗼𝘀𝘁𝗮𝘃𝗶𝘁𝗲𝘃 𝗿𝗮𝘇𝗶𝘀𝗸𝘂𝗷𝗲 𝗽𝗼𝗺𝗲𝗻 »𝗷𝗮𝘃𝗻𝗲𝗴𝗮« 𝗸𝗼𝘁 𝗻𝗲𝗰̌𝗲𝘀𝗮, 𝗸𝗮𝗿 𝗽𝗼 𝗲𝗻𝗶 𝘀𝘁𝗿𝗮𝗻𝗶 𝗼𝗯𝗲𝘁𝗮 𝗷𝗮𝘀𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗶𝗻 𝘁𝗿𝗮𝗻𝘀𝗽𝗮𝗿𝗲𝗻𝘁𝗻𝗼𝘀𝘁, 𝗽𝗼 𝗱𝗿𝘂𝗴𝗶 𝗽𝗮 𝗶𝘇𝗸𝗹𝗷𝘂𝗰̌𝘂𝗷𝗲 𝗶𝗻 𝗺𝗮𝗿𝗴𝗶𝗻𝗮𝗹𝗶𝘇𝗶𝗿𝗮 𝘃𝘀𝗲, 𝗸𝗮𝗿 𝗼𝗱𝘀𝘁𝗼𝗽𝗮 𝗼𝗱 𝗱𝗼𝗺𝗶𝗻𝗮𝗻𝘁𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗼𝗹𝗶𝘁𝗶𝗸 𝘀𝗸𝘂𝗽𝗻𝗼𝘀𝘁𝗶 𝗶𝗻 𝗶𝗱𝗲𝗻𝘁𝗶𝘁𝗲𝘁.

Isto vprašanje naslavlja tudi na pojav vseobsežne prisotnosti fotografije na spletu, ki ponuja vse plasti našega vsakdana v ogled in presojo javnosti. Navidezna transparentnost zasebnega življenja deluje dvojno: z identifikacijo in afirmacijo skozi všečke in delitve prikriva delovanje samih platform, obenem pa ukrivlja pojem vidnosti – tisto, kar obljublja, da bo videno, ostaja vedno deloma nevidno ali nepopolnoma vidno. Prazno mesto obljube tako zapolni nekaj obscenega – kot uspešnejši, bolj zapeljiv in estetsko dopadljiv odgovor.

𝗩 𝗼𝘀𝗿𝗰̌𝗷𝘂 𝗝𝗮𝘃𝗻𝗶𝗵 𝘇𝗮𝗱𝗲𝘃 𝘀𝗼 𝗳𝗼𝘁𝗼𝗴𝗿𝗮𝗳𝗶𝗷𝗲 𝗽𝗿𝗲𝗱𝗺𝗲𝘁𝗼𝘃 – 𝗶𝘇 𝗥𝗮𝘂𝗰𝗵𝗼𝘃𝗲 𝘇𝗮𝘀𝗲𝗯𝗻𝗲 𝘇𝗯𝗶𝗿𝗸𝗲, 𝗶𝘇 𝗷𝗮𝘃𝗻𝗶𝗵 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁𝗼𝗿𝗼𝘃 𝗥𝗮𝘃𝗲𝗻 𝘁𝗲𝗿 𝗶𝘇 𝗽𝗿𝗼𝗶𝘇𝘃𝗼𝗱𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗽𝗿𝗼𝗰𝗲𝘀𝗮 𝗦𝗜𝗝 𝗠𝗲𝘁𝗮𝗹 𝗥𝗮𝘃𝗻𝗲. Preplet zasebnega, javnega in skupnostnega razkriva nevralgično točko prehoda od javnega k zasebnemu, od skupnega k izločenemu. Ključen element razstave je tudi povabilo obiskovalcem, naj prinesejo in fotografirajo svoj osebni predmet – kamen, vazo, kos ometa, trofejo, spominek … Ti fragmenti preteklosti odpirajo vprašanje, ali in kako lahko zasebno vstopi v javno sfero. Vsak predmet je brez vnaprejšnjega kolektivnega pomena – in ravno ta odprtost za drugost, za pogled drugega in za začasna srečanja raznolikih, nepoznanih pomenov razpira potencial javnega.

Rauch se s tem navezuje tudi na lokalno umetniško dediščino – na skulpture Forme Vive, ki vztrajajo v javnem prostoru Raven kot markantni objekti brez enoznačnega sporočila. Tudi ti, podobno kot fotografski in zbirateljski fragmenti razstave, ne potrebujejo razlage. Namesto tega ustvarjajo prostor – režim gledanja –, kjer javno ni definirano z lastništvom, temveč z možnostjo izpostavitve, z odprtostjo do nepopolnega in nepojasnjenega.

𝘑𝘢𝘷𝘯𝘦 𝘻𝘢𝘥𝘦𝘷𝘦 𝘨𝘭𝘦𝘥𝘢𝘭𝘤𝘢 𝘱𝘰𝘴𝘵𝘢𝘷𝘭𝘫𝘢𝘫𝘰 𝘱𝘳𝘦𝘥 𝘬𝘭𝘫𝘶𝘤̌𝘯𝘰 𝘷𝘱𝘳𝘢𝘴̌𝘢𝘯𝘫𝘦: 𝘬𝘢𝘫 𝘥𝘢𝘯𝘦𝘴 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘪 𝘫𝘢𝘷𝘯𝘰 – 𝘪𝘯 𝘢𝘭𝘪 𝘭𝘢𝘩𝘬𝘰 𝘴̌𝘦 𝘷𝘦𝘥𝘯𝘰 𝘷𝘻𝘵𝘳𝘢𝘫𝘢𝘮𝘰 𝘷 𝘴𝘬𝘶𝘱𝘯𝘦𝘮 𝘱𝘳𝘰𝘴𝘵𝘰𝘳𝘶, 𝘬𝘪 𝘯𝘦 𝘵𝘦𝘮𝘦𝘭𝘫𝘪 𝘯𝘢 𝘯𝘢𝘥𝘻𝘰𝘳𝘶 𝘱𝘰𝘮𝘦𝘯𝘢 𝘪𝘯 𝘪𝘥𝘦𝘯𝘵𝘪𝘵𝘦𝘵𝘦, 𝘵𝘦𝘮𝘷𝘦𝘤̌ 𝘯𝘢 𝘯𝘫𝘶𝘯𝘦𝘮 𝘳𝘢𝘻𝘱𝘪𝘳𝘢𝘯𝘫𝘶?«
—Jernej Kožar, kustos razstave