Bogdan Borčić & Gustav Gnamuš: V dialogu
XVII. Postavitev v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića
Otvoritev: sreda, 8. februar 2023, ob 11. uri
razstavišče Grafični kabinet Bogdana Borčića
Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki
Kustosinja: Kristina T. Simončič
Letošnja postavitev nadaljuje lani začeti cikel dialogov umetniških del Bogdana Borčića z drugimi umetniki in tokrat sooča dela Bogdana Borčića in Gustava Gnamuša, dveh velikanov slovenskega postmodernega slikarstva. Njuni življenjski poti sta pogosto tekli vzporedno, saj sta bila sodelavca na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dobra prijatelja. Hkrati sta oba prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo.
Zgodba, ki jo gradi dvogovor njunih del, je časovno umeščena v 80. leta prejšnjega stoletja, ko sta se ustvarjalna izraza obeh umetnikov približala drug drugemu. Borčić se na začetku 80. let vrne k slikarstvu po plodnem desetletju ustvarjanja motivov školjk v grafiki. Gnamuš pa v 80. letih opusti uporabo razpršilca, s katerim je v predhodnem obdobju gradil svoje slike velikih formatov, ter se vrne h gradnji slik z osebnim stikom – dotikom poteze čopiča na platno ali na papir manjših dimenzij. Borčić se v tem obdobju naveže na izročilo ameriškega abstraktnega ekspresionizma in minimalizma, ki ga je že nekaj let pred njim v svoji poetiki razvijal Gnamuš.
Odvrnitev od upodabljanja vidnega, zunanjega in predmetnega sveta je obrnila pozornost obeh umetnikov k raziskovanju slikovnega polja. V ospredje stopi barva, vendar ne kot polnilo likovnih polj, temveč kot osnovni gradnik slike. Borčić dogajanje na sliki konstruira z uporabo kompozicije geometrijskih likov in prehodi med barvnimi ploskvami ter črtami z interferenco barvnih tonov. Gnamuš prepleta barvne nanose in odtenke ter prenaša pozornost iz središča slike na obrobje, kjer so plasti barvnih nanosov najbolj vidne in je kvalitativna vrednost odtenkov najbolj različna. Pri obeh je prisotna igra vidnega in nevidnega, ki jo človeško oko odkriva med sprehodom po likovni ploskvi v iskanju opornih točk, ki jih nudijo subtilne razlike v barvnih tonih. V odsotnosti oblik zunanje pojavnosti gledalca nagovarja energija barve, ki že od antike dalje predstavlja komunikacijo med fizičnim in metafizičnim svetom in odpira portal za potopitev v duhovno dimenzijo.
Nekaj del na razstavi se izvije iz časovnega obdobja 80. let, a v njih najdemo neposredno povezavo med Borčićem in Gnamušem. Borčić se je v svojih delih nekajkrat poklonil drugim umetnikom, ki so mu bili tako ali drugače blizu (Približevanje Rothku, Hommage Stupici, …). Letošnjo postavitev tako zaokrožuje veliko platno iz leta 2002, ki ga hrani Koroška galerija likovnih umetnosti, z naslovom Gustlnov štafelaj, hommage Gnamušu, ki priča o iskrenem ustvarjalnem in prijateljskem odnosu obeh umetnikov.
O umetnikih:
Gustav Gnamuš se je rodil leta 1941 v Mežici. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1961-1966) pri profesorjih Maksimu Sedeju, Francetu Miheliču in Gabrijelu Stupici. Diplomiral je leta 1966 pri profesorju Maksimu Sedeju. Od leta 1972 do leta 1978, ko je bil izvoljen za docenta na ALU, je delal v svobodnem poklicu. Od leta 1990 je redni profesor za slikarstvo na tej akademiji. Leta 2001 je za svoj slikarski opus prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2013 pa je bil imenovan v naziv zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Živi in dela v Ljubljani.
Bogdan Borčić se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Končal je Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in na isti akademiji še podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Evropi, od leta 1958 do 1959 v slovitem ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu. Na ALUO v Ljubljani je poučeval na slikarskem oddelku (od 1969 do 1973), od leta 1973 do 1984 pa na grafičnem oddelku. Leta 2005 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 2014 v Slovenj Gradcu.
Razstava je na ogled do 1. februarja 2024.