𝗗𝗲𝗯𝗮𝘁𝗮 𝗻𝗮 𝗠𝗲𝘁𝗲𝗹𝗸𝗼𝘃𝗶

Zavzemanje za prostore alternativne kulture ni le izraz politične volje, temveč tudi prizadevanje za socialno pravičnost. Zato ima kulturna infrastruktura v najširšem pomenu besede posebno vlogo v fizičnem, družbenem in simbolnem smislu. V času tranzicije, ko je prostorsko načrtovanje postalo podrejeno predvsem tržnim interesom, so se v objektih nekdanje družbene lastnine vzpostavili številni avtonomni prostori, namenjeni neodvisni kulturni produkciji. Mreža za Metelkovo, nastala leta 1990 iz umetniških in kulturnih praks osemdesetih let, je izhajala iz infrastrukture Škuc – Foruma v sodelovanju z Društvom za kulturo miru in nenasilja. Vzporedno so se vzpostavile tudi nevladne organizacije in spodbudile razvoj sistema podpore civilni družbi.

Kaj lahko o takrat nastali situaciji rečemo četrt stoletja kasneje? Primer nekdanje vojašnice na Metelkovi v fizičnem in simbolnem smislu odraža pomen alternativnih prostorov, nevladnih organizacij in institucionalne kulture – izraža nerazrešen odnos do njihovega medsebojnega razmerja in s tem do pomena kulturne infrastrukture v post-tranzicijskem razumevanju demokracije. Ob tem se zastavljajo ključna vprašanja: kakšne so bile ideje, ki so pripeljale do vzpostavitve AKC Metelkova Mesto? Kakšni pogoji so takrat omogočali delovanje neinstitucionalnih kulturnih producentov? Kakšna je bila pri tem vloga nevladnih organizacij? Kako danes deluje institucionalna kulturna infrastruktura v razmerju do nevladnih organizacij in avtonomnih prostorov? Bistveni pogoji za nastanek demokratične kulturne infrastrukture so vselej povezani z zagotavljanjem fizičnega prostora, a tudi z omogočanjem vključevanja, participacije in dolgoročne vzdržnosti.

Debati se bodo pridružili 𝐃𝐚𝐬̌𝐚 𝐓𝐞𝐩𝐢𝐧𝐚, 𝐌𝐢𝐡𝐚 𝐙𝐚𝐝𝐧𝐢𝐤𝐚𝐫, 𝐌𝐚𝐫𝐤𝐨 𝐏𝐞𝐭𝐞𝐫𝐥𝐢𝐧 ter številni drugi z Metelkovo in avtonomnimi prostori povezani akterji. Moderirala bo 𝐍𝐢𝐤𝐚 𝐆𝐫𝐚𝐛𝐚𝐫.

Razprava bo potekala v sklopu razstave 𝑷𝒓𝒆𝒅𝒔𝒕𝒂𝒗𝒂 𝒎𝒆𝒔𝒕𝒂, ki je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) na ogled do 1. junija.

📸 Katja Goljat