Ljudje z vseh koncev sveta si delimo ljubezen do plesa in glasbe.
Tradicionalni plesi so dragocen del kulturne dediščine, ki ohranjajo zgodovino in identiteto skupnosti. Skupnosti po celem svetu imajo svoje edinstvene tradicionalne plese, s katerimi izražajo čustva, pripovedujejo zgodbe ter ohranjajo in prenašajo kulturne vrednote ter kolektivni spomin.
Tinikling (Filipini)
Tinikling je tradicionalni filipinski ples, pri katerem plesalci med dvema palicama izvajajo zapletene in dinamične korake, pri tem pa se izogibajo trkom z bambusovimi palicami, ki se premikajo v ritmu glasbe. Ples naj bi bil poimenovan po dolgonogi ptici “tikling” in je najverjetneje nastal v času španske kolonizacije Filipinov. Plesalci pri gibanju posnemajo gibe ptice, ko se ta izogiba bambusovim pastem, ki so jih postavili filipinski kmetje na riževih poljih, da bi zaščitili svoje nasade. Pri plesu se uporabljata dva para bambusovih palic. Plesalke in plesalci so oblečeni v tipična oblačila in ples izvajajo bosi. Nekateri pravijo, da tinikling predstavlja dve glavni značilnosti Filipincev – vzdržljivost in željo po zabavi.
Irski step ples (Irska)
Irski step ples je postal eden izmed najbolj prepoznavnih elementov irske kulture in ima korenine v predzgodovinskih irskih plesih. Ta plesni stil je značilen po hitrih in natančnih korakih, ki se izvajajo z ritmičnim udarcem ob tla. Glavni poudarek je na gibanju nog, pri čemer so roke pogosto tesno in nepremično ob telesu ali v točno določenih položajih. Plesalci nosijo tradicionalna pisana in okrašena oblačila, kot so krila, jopiči in čevlji s trdimi podplati in kovinskimi podlogami na prstih in petah, s katerimi ustvarjajo značilen zvok, ki spremlja glasbo. Za popularizacijo te plesne oblike je še posebej zaslužna plesna skupina Riverdance, ki je pomembno prispevala k prepoznavnosti irskega step plesa in je združila tradicionalne elemente s sodobnimi plesnimi tehnikami.
Capoeira (Brazilija)
Capoeira je brazilska borilna veščina in plesna ter akrobatska oblika, ki ima korenine v afriških suženjskih skupnostih v Braziliji. Sužnji so jo najverjetneje razvili kot način obrambe pred svojimi nadrejenimi, pri tem pa so skrivali svoje borilne veščine za videzom glasbenega in plesnega izraza. Izvaja se ob glasbilih in tradicionalnih brazilskih pesmih. Sestavljajo jo specifični gibi, kot so brce, zamahi, akrobacije in gibi na tleh, za razliko od drugih borilnih veščin pa je udeleženec ves čas v gibanju.
Kathak (Indija)
Kathak je klasični indijski plesni slog, ki izvira iz severne Indije. Ta plesna oblika ima globoke korenine v hinduizmu in muslimanski kulturi. Poimenovanje izhaja iz sanskrtske besede “Katha” in pomeni “zgodba”, “Kathakar” pa je “tisti, ki pripoveduje zgodbo”. Potujoči pripovedovalci so namreč skozi ples, pesmi in glasbo prenašali zgodbe, ki so jih navdihnili indijski starodavni epi in mitologije. Izvajalci kathaka prikazujejo zgodbe z gracioznimi ter ritmičnimi gibi rok in nog ter z intenzivno obrazno mimiko. Posebnost so majhni zvončki na gležnju, ki vzpostavljajo dodatne kompleksne ritmične vzorce.
Haka (Nova Zelandija)
Haka je tradicionalni vojni ples Maorov, avtohtonega ljudstva na Novi Zelandiji. Ta močan in izrazito ekspresiven ples ima pomembno vlogo v maorski kulturi, saj velja za izraz ponosa, moči, enotnosti in časti. Plesalci (ali bojevniki) ritmično topotajo z nogami, se udarjajo po prsih, medtem ko glasno skandirajo, gestikulirajo in delajo izrazite obrazne izraze. Ples se je simbolno uporabljal uporabljal na bojiščih za ustrahovanje nasprotnikov in v trenutkih miru kot izraz spoštovanja. Haka se danes izvaja v različnih kontekstih – v obredih, praznovanjih, porokah, športnih dogodkih ali kot del kulturnih prireditev.
Hopak (Ukrajina)
Hopak je znan tudi kot kozaški ples in je nacionalni ples Ukrajine. Začel se je kot družabni ples v 16. oz. 17. stoletju, ko so ga izvajali moški, ki so se vračali iz bitke in pri tem pogosto poustvarjali ter slavili prizore z bojišča s pravimi meči in drugim orožjem. Z značilnimi in ekstravagantnimi gibi, kot so počepi, brce in akrobacije so množici želeli prikazati svoje junaštvo in pogum. Skozi stoletja se je ples nadalje razvijal – danes ga plešejo tudi ženske plesalke. Hopak nima točno določenega vzorca korakov. Moški običajno improvizirajo korake, visoke poskoke, počepe in obrate, ženske pa se pri tem zibljejo, ploskajo ali krožijo.
Hula (Havaji)
Hula je pomemben del havajske kulture in ima globoko simboliko. Je izraz havajskega načina življenja, zgodovine, mitologije in povezanosti z naravo. Obstajata dve osnovni obliki hule: hula kahiko (stara hula) in hula ʻauana (moderna hula). Hula kahiko se je razvila pred prihodom evropskih raziskovalcev in misijonarjev na Havaje. Uporabljala se je za prenašanje zgodovine, mitologije in ritualov ter je vključevala tradicionalne instrumente, kot so tolkala in naravni predmeti (školjke, kamni ipd.). Hula ʻauana se je razvila v obdobju po stiku z evropsko kulturo, je bolj sproščena oblika in se običajno izvaja ob spremljavi ukulele ali kitare.
Apsara (Kambodža)
Apsara je kmerski klasični ples, ki se je najverjetneje razvil okrog 11. stoletja. Kmeri so etnična skupina jugovzhodne Azije, ki izvira iz Kambodže, kjer je ta oblika plesa še posebej prisotna – najdemo pa jo lahko tudi v sosednji Tajski in Laosu. Apsare so v hindujski mitologiji ženski duhovi, ki predstavljajo vodo in oblake in občasno obiščejo nas svet, da kraljem posredujejo sporočila bogov in jih zabavajo s svojim plesom. Imajo tudi moč, da moške hipnotizirajo s svojo lepoto in gracioznimi, stiliziranimi gibi in kretnjami.
