by admin | Dec 10, 2024 | Literatura
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani bodo danes, 10. decembra 2024, ob 19.00 odprli novo knjigarno!
Knjigarna nosi ime po pisateljici, pesnici in skladateljici Josipini Urbančič Turnograjski (1833–1851), ki je s svojim delom pustila pomemben pečat v slovenski kulturni zgodovini.
Letos obeležujemo 170-letnico njene smrti, kar daje odprtju knjigarne poseben simbolni pomen. Knjigarna bo prostor srečevanja literature, kulture in umetnosti ter bo obiskovalcem ponujala edinstveno izbiro knjig, ki jih izdajajo hišna društva – Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Slovenski center PEN. Ob tem bodo na policah našle prostor tudi knjige manjših založb, ki v Ljubljani nimajo svoje knjigarne, s čimer želijo odpreti vrata širokemu spektru kakovostnih izdaj.
Prvi gostji knjigarne bosta ugledni založbi z bogato tradicijo in pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske kulture onkraj meja: Založništvo tržaškega tiska in založba Mladika. Obe delujeta kot most med slovenskimi ustvarjalci in bralci v zamejstvu ter ponujata dragocen vpogled v literarno ustvarjalnost Slovencev v Italiji. Njuno delovanje ni zgolj založniško, temveč tudi kulturno in povezovalno, saj ustvarjata prostor za dialog med različnimi kulturnimi okolji.
Slavnostno odprtje knjigarne bosta obogatila Dušan Merc in Marij Čuk, ki bosta z nagovorom osvetlila pomen novega prostora za literaturo in kulturo v prestolnici. V njunih nagovorih bodo sodelovali tudi predstavniki obeh založb, ki bodo predstavili svoje delovanje in knjižne izdaje. Dogodek bo še dodatno obogaten z literarnim nastopom članic in članov Društva slovenskih pisateljev iz Furlanije-Julijske krajine, ki bodo občinstvu približali svoje ustvarjanje ter specifično literarno krajino, v kateri delujejo.
Po uradnem delu dogodka vas vabijo na neformalno druženje, kjer bo priložnost za sproščen pogovor z ustvarjalci, založniki in drugimi ljubitelji knjig. Ob tej priložnosti se bo mogoče seznaniti tudi z izbranimi knjižnimi novostmi, ki jih bo knjigarna ponujala, ter se povezati s skupnostjo, ki goji ljubezen do literature in jezika.
by admin | Nov 27, 2024 | Literatura
Pisatelj Vito Komac se bo v sredo, 27. nov. 2024, ob 17. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12) pogovarjal z nekdanjim knjižnim urednikom Tinetom Logarjem. Ugotavljala bosta, zakaj je začel prav s kriminalkami, s kakšnim namenom, s kakšnimi pričakovanji in dejanskim stanjem se ubada.
Med pisatelje je stopil šele pri sedemdesetih letih in je v dveh in pol letih objavil že štiri zajetne kriminalke.
Prijazno vabljeni!
by admin | Jul 9, 2024 | Literatura
MIRA, Ženski odbor Slovenskega centra PEN, poziva k prijavi novih predlogov za nagrado MIRA v letu 2024.
Gre za nagrado, ki jo od leta 2013 podeljujejo slovenskim ustvarjalkam oziroma ustvarjalkam, ki so vezane na prostor slovenske književnosti.
Predlagane kandidatke naj odlikujejo izjemni dosežki na področju literarne ustvarjalnosti in celostna osebnostna drža – skladno z Listino MIRE ter Temeljno listino PEN.
Nagrada MIRA se podeljuje izključno ustvarjalkam na področjih poezije, proze, esejistike, književnega prevajanja in dramatike ter na področju premišljevanja o literaturi in kulturi (v okvirih kulturne publicistike, znanstvene esejistike, literarnih ved in kritike kot tudi interdisciplinarnih študij na področju literature in kulture).
Predlagatelj oziroma predlagateljica lahko poda največ dva predloga. Predlogi, ki jih zbirajo do vključno 31. avgusta 2024, morajo biti poslani priporočeno po pošti na naslov ustanovitelja nagrade.
Žirija (v sestavi: Tatjana Pregl Kobe, dr. Zoran Pevec, dr. Urška Perenič, Andrej Predin in Jerneja Jezernik) bo izbrala največ sedem nominirank za nagrado in nagrajenko. Nagrajenka bo nagrado prejela v začetku novembra 2024 na javni slovesnosti.
Vir in dodatne informacije: Slovenski center PEN
by admin | Jun 10, 2024 | Literatura
V ponedeljek, 10.6. ob 19h bo v Centru Zalog, Zaloška 267, potekala predstavitev prvega romana iz sodobne trilogije kriminalk Vita Komaca.
V triologiji ima glavno vlogo mladi bovški adrenalinski vodnik Robert Zornik. Dogajanje poteka na vrtu v Bovcu, v Piranu in na Rivieri Brenta.
Pri predstavitvi romana bo sodelovalo Kulturno-zgodovinsko društvo Rusalka. Parkirišče je pod Centrom in okoli njega.
Toplo vabljeni!
[su_button url=”https://www.primus.si/ugrabljena” target=”blank” background=”#ea6056″ size=”5″ icon=”icon: arrow-circle-o-right”]Zagotovite si svoj izvod![/su_button]
by admin | Maj 27, 2024 | Literatura
Društvo slovenskih pisateljev je podelilo nagrado desetnica za leto 2024!
Nagrado za otroško in mladinsko književnost je prejela Nataša Konc Lorenzutti za knjigo Jutri bom siten kot pes. Delo, ki ga je ilustriral Igor Šinkovec, je izšlo pri založbi KUD Sodobnost International.
O nominiranih delih je letos odločala žirija v sestavi: Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Igor Bratož, Mateja Gomboc, Petra Kolmančič in Tomo Podstenšek, izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pa je pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija.
Nagrada, ki znaša 5.000 eur, je bila podeljena 23. maja 2024, na Društvu slovenskih pisateljev.
Kot so napisali v *utemeljitvi je delo Jutri bom siten kot pes “povest, ki po književni vrsti sodi v živalski realizem. Prvoosebni pripovedovalec, pes Aksel, je mešanec, ki ga je Metka Fišer izbrala v zavetišču. Živali in ljudje se nikoli ne pogovarjajo, kar je odlika te pripovedi, torej ne gre za fantastične elemente v zgodbi. Psi in druge živali se sporazumevajo med seboj v človeškem jeziku, da jih mladi bralec razume, hkrati pa je poudarjeno, da redki ljudje zmorejo razumeti živali, mednje sodijo profesor slovenščine Gašper Ažman (imenovan tudi Golaž, ker Akslu tako lepo diši), pasja varuška Cecilija Petek, po domače knjižničarka Cilka (pozneje Akslova posvojiteljica) in veterinar Ernest Kos. Metka se vede do Aksla kot do človeka (vozi ga v varstvo, sam ne sme nikamor, njegova edina hrana so bio briketi, ogovarja ga kot otroka in on njo imenuje mamica, skupaj gledata televizijo …). Vse, kar se je Aksel naučil o sebi in svetu, se je naučil z gledanjem televizije, vendar ko spozna, da je pes, kar zamaje njegovo identiteto in samopodobo, ugotovi (Konc Lorenzutti 2023: 49): »Koliko novih stvari, ki obstajajo zunaj televizorja, sem že spoznal, od kar sem pes!« Aksel zbeži od Metke, zateče se h Gašperju in njegovemu psu Beniju; kljub temu, da ga odpeljejo v zavetišče, Gašper drži obljubo in uredi, da ga posvoji Cilka. V zavetišču izve za svoj izvor in se sreča s sestrico. Ko se sprijazni s svojo pasjo identiteto – izkaže se, da mu tek, potepanje, lovljenje palice in čohljanje zelo prijajo – začne Aksel opazovati svet s pasje perspektive, npr. da je Cilkin sin učitelj športa, ki uči otroke pasjih veščin (tekanje, poskoki, igranje z žogo); mala Hana je imela nekaj časa pasje navade, ker je hodila po vseh štirih; mama deklic, ki sta posvojili jnegovo sestrico Mimi, kaže nekaj znakov pasje pameti.
Avtoričina jezikovna inovativnost se kaže na besedni ravnini, in sicer (1) pri prirejanju stalnih besednih zvez, npr. pes se usmili, za pasjo voljo, pasje vreme, pasja vročina; pri rabi komparacij, npr. smrdi kot pes, biti divji kot pes; pri rabi enakozvočnic, npr. kavalir – pasma in človek; pri besednih igrah, npr. kakšna pasma = pas ma; (2) pri predstavljanju človeščih poklicev in karakterjev kot človeških pasem (vremenarji, veterinarji, gospodarji, kreteni …); (3) pri Akslovem učenju novih besed izven televizijskega spomina, npr. kaj je park, gozd, jasa (trava je na kratko postrižena), zavetišče, tek, čip, mešanček, kastracija; spozna pa tudi prijetne reči, kot npr. vonj in okus po čevapčičih, golažu in pasji radosti. Avtorica v delu uporabi tudi prepoznavne medbesedilne reference na slavne literarne pse; omenjeni so Lesi, Dingo, Runo, Kazan, Hektor.
In najpomembnejša Akslova spoznanja, ki mu jih predata Gašper in Beni? Da je za pse tek pravica; da se Metka ne bi smela vesti do Aksla kot do človeka, pa tudi do človeka se ne sme nihče obnašati kot do psa; da se smisel življenja kaže v eni dobri teti Cilki.”
Vir: *Društvo slovenskih pisateljev
by admin | Maj 9, 2024 | Literatura
Prihaja deveti knjižni Sejem na zraku!
V družbi več kot 60 založnikov in založnic bo knjižni sejem v parku Zvezda potekal v nedeljo, 12. maja!
Knjižni sejem, ki ga organizira pisarna Ljubljane, Unescovo mesto literature v sodelovanju s skupnostjo založnikov, bo spremljal tudi sejemski oder, na katerem se bodo zvrstila branja in pogovori o knjigah ter uvodni in zaključni koncert!
Sejem je odlična priložnost, da se z obiskom, druženjem, nakupi, in podarjanjem knjig skupaj poklonimo trudu, ki je vedno znova vložen v to, da imamo toliko dobrih knjig.
V parku Zvezda bodo od jutra do noči v sodelovanju z založniki in založnicami razprostrli stojnice in mize, obložene z najboljšim, kar lahko ponudijo. Za sejem pripravljajo poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, med njimi številne knjižne novosti. Številni založniki bodo prisotni na svojih stojnicah, na voljo za srečanja, pogovore in predstavitve knjig.
Na sejemskem odru, ki se odpira točno ob 10.00 s sejemsko glasbeno budnico, se bodo do večera vrstili pogovori, branja in predstavitve knjig.
Več o programu na spletni strani pisarne Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Sodelujoče založbe:
Anksio, Avrora AS d.o.o., Bajalka, Beletrina, Carlos Pascual, Časopis za kritiko znanosti, Črna skrinjica (Literarno društvo IA), Didakta, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo ŠKUC, Emily June Novels, Goga, Hart, Hiša knjig, Hiša poezije, Iskanja, KC Danilo Kiš, Kooperativa THD (Založba /*cf., Krtina, Sophia, Studia humanitatis, DTP), KUD Logos, KUD Police Dubove in KUD Konstruktivist, KUD Sodobnost International, LUD Literatura & LUD Šerpa, Miš založba, Mladinska knjiga, Morfemplus, No! Press, Outsider, PIPINOVA KNJIGA, Revija Razpotja, Rokus Klett, Sanje, samozaložnice (Gabrijela Duh, Alicia Peljhan Muster, Lucija Matič, Pia Marincelj Bregar), Sidarta, Slovenska kinoteka, Slovenska matica, SLOVENSKI GLEDALIŠKI INŠTITUT – SLOGI (Slovenski gledališki založniki), Strip.art.nica Buch, Stripburger / Forum Ljubljana, Stripolis, Škrateljc, UMco d.d., VigeVageKnjige, Vlado Began (samozaložba), Založba Graffit in Grlica, Založba Malinc, Založba Pivec, Založba Primus, d.o.o., Založba V.B.Z., Založba Zala, Znanstvena založba Filozofske fakultete, ZRC SAZU, Založba ZRC
Vir: pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature
