V okviru 32. Šentviških dnevov se bo v četrtek, 19. junija, ob 18.00, v intimnem ambientu Galerije Gunclje odvil prav poseben literarni večer, posvečen poeziji in tistemu neizrekljivemu, kar ostaja med vrsticami.
Gostja večera bosta Nataša Muršec in Janko Štifter, pesnika dveh glasov, dveh občutljivosti, ki se bosta v pesniškem dialogu srečala prvič. Nataša Muršec svojo poezijo ustvarja že od gimnazijskih let, a jih je – kot pravi sama – pogosto »puščala v predalu«, v prostoru, kjer poezija tiho zori in čaka na pravi trenutek. Njene verze zaznamuje meditativna mehkoba, ki jo črpa iz bližine narave: z domačih poti, z obronkov pod Šmarno goro, izpod domače češnje ali s samotnih polj.
Janko Štifter se bo s svojo poezijo prvič predstavil širši javnosti. Njegove pesmi bodo na literarnem večeru zazvenele premierno – kar bo poseben trenutek tako za avtorja kot za občinstvo.
Besede bo spremljala glasba – pianistka in muzikologinja Lovorka Nemeš Dular bo s klavirjem ustvarila zvočno ozadje, ki bo večer obogatilo z dodatno izrazno dimenzijo.
Dogodek bo tako povezal poezijo in glasbo ter ponudil priložnost za neposreden stik z dvema izrazitima pesniškima glasovoma – vsak s svojim ritmom, tonom in notranjim svetom.
Legendarna ameriška glasbenica, pesnica in pisateljica Patti Smith bo jeseni izdala novo avtobiografsko delo z naslovom Bread of Angels.
Knjiga, ki bo pri založbi Random House izšla 4. novembra, je po besedah avtorice nastajala več kot desetletje in prinaša intimen vpogled v ključna obdobja njenega življenja.
V sporočilu za javnost je Smith dejala, da nova knjiga prinaša »ples svetlobe in teme« ter da upa, da bodo bralci v njej »našli tisto, kar potrebujejo«. To bi naj bilo njeno najbolj osebno delo doslej – zajema obdobje od mladosti in prvih pesniških poskusov, preko nastanka prelomnih albumov Horses (1975) in Easter (1978), pa vse do skupnega življenja in vzgoje otrok z možem Fredom ‘Sonicom’ Smithom v Michiganu.
Memoar se bo poglabljal tudi v obdobje osebnih izgub in žalovanja, ki ga Smith prepleta z občutki hvaležnosti ter neomajno predanostjo pisanju. Po navedbah založbe pisanje v knjigi nastopa kot rdeča nit, ki jo spremlja skozi najtežje trenutke življenja, hkrati pa izraža moč umetnosti, da vsakdanje spremeni v nekaj izjemnega, bolečino pa v upanje.
Bread of Angels bo njena četrta avtobiografska knjiga, po odmevnih in nagrajenih naslovih Just Kids (2010), M Train (2015) ter Year of the Monkey (2019). Njeno pisanje je že večkrat naletelo na izjemen odziv – knjiga Just Kids, ki opisuje njen odnos s fotografom Robertom Mapplethorpeom, je prejela nagrado National Book Award, medtem ko je zvočna različica M Train bila nominirana za grammyja.
Izid knjige bo pospremila tudi jubilejna koncertna turneja. Ob 50. obletnici izida albuma Horses je že februarja napovedala jubilejno turnejo po Evropi in ZDA. Na odru jo bosta spremljala dolgoletna glasbena sodelavca, kitarist Lenny Kaye in bobnar Jay Dee Daugherty, ki sta sodelovala že pri originalnem albumu.
Izid knjige 4. novembra bo simboličen tudi zaradi osebnega pomena tega datuma – istega dne leta 1994 je umrl njen mož Fred Smith, 4. november pa je tudi rojstni dan njenega preminulega prijatelja Mapplethorpea.
Društvo slovenskih literarnih kritikov je razglasilo nominirance za nagrado kritiško sito, edino literarno priznanje pri nas, ki ga podeljujejo izključno literarni kritiki.
Za nagrado, ki bo podeljena 17. maja v sklopu Sejma na zraku na Kongresnem trgu v Ljubljani, se letos poteguje šest izstopajočih avtorjev in avtoric s šestimi slogovno in žanrsko raznolikimi deli.
Med nominiranimi deli za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo leta 2024 so:
Kazimir Kolar z romanom Onečejevalec (založba Goga),
Nataša Kramberger z esejistično knjigo Po vsej sili živ (založba Goga),
Ana Schnabl z romanom September (založba Beletrina),
Peter Semolič s pesniško zbirko Žalostinke za okroglo Zemljo (LUD Literatura),
Ana Svetel z zbirko kratkih zgodb Steklene stene (založba Beletrina),
Manca G. Renko z zbirko esejev Živalsko mesto (založba No!Press).
Foto: Društvo slovenskih literarnih kritikov
Edinstvenost kritiškega sita je v tem, da o nagradi odločajo izključno literarni kritiki – pri glasovanju pa lahko sodelujejo vsi člani Društva slovenskih literarnih kritikov. Proces izbora poteka v dveh krogih, kjer člani in članice društva ocenjujejo dela z dodeljevanjem točk, brez besednih utemeljitev. Takšen način zagotavlja transparentnost, demokratičnost in strokovno integriteto nagrade, obenem pa poudarja raznolikost slovenskega literarnega prostora, saj se na kritiškem situ lahko znajde katerakoli knjiga – ne glede na žanr, zvrst ali obliko.
Nagrado bodo letos podelili v soboto, 17. maja, v sklopu priljubljenega literarnega dogodka Sejem na zraku, ki ga Ljubljana, Unescovo mesto literature, organizira v središču mesta. Kritiško sito je tudi del širšega projekta promocije bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Lani je prestižno kritiško priznanje prejela Ana Pepelnik za pesniško zbirko To se ne pove (LUD Literatura), pred tem pa je leta 2023 nagrado prejela Ajda Bračič za zbirko kratke proze Leteči ljudje (LUD Literatura).
Katera knjiga bo letos »ostala na situ«, bo znano že kmalu – z njo pa tudi, kako so preteklo literarno leto videli najzahtevnejši bralci: literarni kritiki.
Francoska pisateljica Marion Brunet je prejemnica prestižne spominske nagrade Astrid Lindgren (ALMA – Astrid Lindgren Memorial Award) za leto 2025 – največje svetovne nagrade za otroško in mladinsko književnost, ki jo podeljuje Švedski svet za umetnost in znaša kar pet milijonov švedskih kron.
Nagrada je bila razglašena danes, 1. aprila, v Stockholmu, razglasitev pa so v živo spremljali tudi obiskovalci knjižnega sejma za mladinsko literaturo v Bologni, kjer se je te dni zbrala stroka s področja otroške in mladinske književnosti.
Glas mladih
Marion Brunet, rojena leta 1976 v Franciji, trenutno živi v Marseillu. Pisateljsko pot je začela leta 2013 z romanom Frangine, v katerem je predstavila zgodbo dveh otrok, ki odraščata v družini z dvema materama in se soočata s predsodki družbe. Od takrat je izdala približno petnajst knjig, večinoma za mladostnike.
Brunetova je znana po svojem neizprosnem pisanju, ki v ospredje postavlja socialno ranljivost, nasilje, upor in tesnobo glede prihodnosti. Njene zgodbe so pogosto postavljene v današnji svet – resničen, surov, a vseeno prežet z upanjem, solidarnostjo in lepoto narave. V svojih knjigah se dotika tem, kot so homofobija, rasizem, podnebna kriza in izključenost, pogosto pa so v središču mladostniki, ki se upirajo krivicam sveta okoli sebe.
Nagrada z velikim pomenom
Nagrado ALMA podeljuje Švedski svet za umetnost v spomin na Astrid Lindgren, avtorico nepogrešljive Pike Nogavičke, ki letos praznuje 80 let od prve objave. Brunetova je s svojo ustvarjalnostjo in angažiranostjo prepričala mednarodno žirijo, ki je v utemeljitvi zapisala: “Marion Brunet piše v slogovno prečiščenem, a izrazito živem jeziku. V njenih delih se temna in nasilna plat našega sveta prepleta z elementi mitov in ljudskih pripovedi. A kljub brutalnosti so v središču njenih zgodb prijateljstvo, solidarnost in lepota narave.”
Predsednica žirije Boel Westin je dodala: “Marion Brunet mojstrsko upodablja življenja mladih v vse bolj materialističnem in negotovem svetu. V njenih pretanjeno napisanih zgodbah se prepletata sedanjost in prihodnost, medtem ko so meje prijateljstva in ljubezni nenehno postavljene na preizkušnjo. Njeno pisanje zareže naravnost v bistvo našega časa.”
Slavnostna podelitev nagrade bo 9. junija 2025 v Koncertni dvorani v Stockholmu. Marion Brunet se tako pridružuje izbrani skupini avtorjev, ki s svojim delom zaznamujejo sodobno mladinsko literaturo in dajejo glas tistim, ki jih družba pogosto presliši. Njeno pisanje je opomin, da literatura še vedno lahko spreminja svet – pogumno, neposredno in srčno.
Danes se je začel 62. mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni (Bologna Children’s Book Fair – BCBF), ki bo potekal vse do 3. aprila.
Gre za največji dogodek na svetu, posvečen otroški in mladinski literaturi, ilustraciji, avtorskih pravicah in založništvu, ki letos znova presega samega sebe – tako v obsegu kot v vsebinskem razponu.
Foto: Bologna Children’s Book Fair
Letošnji sejem združuje tri ključne dogodke: osrednji knjižni sejem BCBF, program BolognaBookPlus (BBPlus), namenjen širši založniški industriji, in Bologna Licensing Trade Fair/Kids (BLTF/Kids), namenjen licenciranju vsebin, likov in blagovnih znamk za otroke. Kot poudarja direktorica sejma Elena Pasoli, gre za tri povezane svetove, ki se med seboj dopolnjujejo in bogatijo.
Na sejmu letos sodeluje približno 1.500 razstavljavcev iz kar 90 držav. Prvič se predstavljajo tudi razstavljavci iz Albanije, Azerbajdžana, Ekvadorja, Gruzije, Malte, Islandije, Severne Makedonije, Savdske Arabije, Šrilanke, Gvatemale, Peruja, Madagaskarja in Tajske. Center za avtorske pravice bo letos gostil okoli 200 miz za poslovna srečanja, vrnil pa se je tudi TV/Film Rights Centre, posvečen prenosom literarnih del na zaslone.
Foto: Bologna Children’s Book Fair
Posebna novost letošnjega sejma je Games Business Centre, kjer se povezujejo založniki in predstavniki industrije videoiger. Ilustratorji bodo imeli priložnost predstaviti svoje portfelje strokovnjakom za igre, televizijo in film, kar odpira nova vrata sodelovanja med različnimi mediji.
Slovenija se na sejmu predstavlja z nacionalno stojnico pod okriljem Javne agencije za knjigo (JAK), na kateri so zbrana dela številnih slovenskih založb. Izstopajo tri slikanice založbe Miš: Očka, me slišiš? Žige X Gombača in Igorja Šinkovca, ki se je uvrstila na prestižni seznam izjemnih slikanic, Družina Ferija Lainščka in Marte Bartolj, ki je vključena v posebno trajnostno selekcijo, ter Past v razredu Žige Valetiča in Jake Vukotiča, izbrana v program za bralce s posebnimi potrebami.
Foto: Bologna Children’s Book Fair
Na sejmu bo podeljena tudi prestižna Andersenova nagrada. Med slovenskimi nominirankami sta letos avtorica Anja Štefan in ilustratorka Alenka Sottler.
V središču sejma je tudi trajnost. Letos je trajnostni razvoj osrednja tema v sodelovanju z Združenimi narodi, ki promovira vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja, s posebnim poudarkom na enakosti spolov, pravici do izobraževanja in odpravi revščine. Nova kategorija trajnosti je vključena tudi v nagrade BolognaRagazzi, razstava “BRAW Amazing Bookshelf – 17 ciljev za boljšo prihodnost” pa bo na ogled 150 nominiranih knjig, ki bodo leta 2026 razstavljene tudi na sedežu ZN v New Yorku.
Častna gostja sejma je letos Estonija, ki bo svojo ustvarjalnost predstavila s posebnimi dogodki in razstavami. Obenem se praznujejo tudi pomembne obletnice: 60 let BolognaRagazzi Awards, 50 let stripa Pimpa, 80 let Pike Nogavičke in 10 let nagrade Strega Ragazze e Ragazzi.
Foto: Bologna Children’s Book Fair
Program Boom! Crescere nei libri bo razširil dogajanje po vsej Bologni s prek 40 razstavami in 150 dogodki. Med njimi izstopata razstava Paula Coxa v Palazzo Paltroni in hommage japonskemu ilustratorju Katsumiju Komagati v gledališču Testoni Ragazzi.
Sejem pa se vse bolj pozicionira tudi kot prostor razprav o prihodnosti založništva: letos bodo osrednje teme tudi umetna inteligenca, zvočne knjige, vloga manjšinskih jezikov in vključevanje raznolikih spolnih identitet v otroško literaturo.
Danes, 20. marca 2025, bodo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor podelili Glazerjeve nagrade, s katerimi Mestna občina Maribor izkazuje priznanje posameznikom za izjemne dosežke na področju kulture.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo: Anka Krašna
Letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je akademska slikarka Anka Krašna. Njeno slikarstvo izraža močna čustva in intuitivno zaznavo sveta okoli sebe. V svojih delih se osredotoča na moč narave ter družbene problematike, pri čemer kritično opozarja na neenakost spolov in delavske pravice. Njene razstave, kot je bila denimo slikarska instalacija “Slovenski delavci danes” v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku, obiskovalce nagovarjajo k razmišljanju o družbenih vprašanjih.
Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Do upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Do zdaj je imela več kot 100 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 300 skupinskih razstavah.
Prejemniki Glazerjevih listin
Poleg nagrade za življenjsko delo bodo podeljene tudi Glazerjeve listine za izjemne dosežke. Pisatelj Avgust Demšar bo prejel priznanje za delo na področju kulture oz. za trilogijo Vodnjaki, v kateri z občutkom za prostor upodablja megleni Maribor, Ptujsko Goro in namišljeno vas Vodnjaki ter prepleta raznolike družbenokritične tematike. Violinistka Oksana Pečeny, koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor, bo nagrajena za vrhunske koncertne nastope v zadnjih dveh letih. Njeno igranje odlikujeta brezhibna tehnika in izjemna virtuoznost, pri čemer se njena interpretacija razteza čez širok glasbeni repertoar. Igralec Jurij Drevenšek pa bo prejel Glazerjevo listino za vloge, ki jih odlikujeta izjemna predanost in talent, prepoznana tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu.
Odbor za podelitev nagrad so sestavljali priznani strokovnjaki s področja kulture in umetnosti: predsednik odbora Rene Maurin ter člani Jure Ivanušič, Jerneja Ferlež, Dejan Pušenjak, Bojan Labovič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, dr. Aleš Maver in Zora A. Jurič.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je pomemben del svojega življenja preživel in ustvarjal v Mariboru. Letos je odbor za podelitev nagrad prejel 31 predlogov, kar je sedem več kot lani, kar priča o bogati kulturni dejavnosti v mestu.
Slavnostna podelitev nagrad bo danes ob 19. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, kjer bodo nagrajenci prejeli zaslužena priznanja za svoje izjemne dosežke na področju kulture.
