by admin | Mar 20, 2025 | Glasba, Gledališče, Likovna umetnost, Literatura
Danes, 20. marca 2025, bodo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor podelili Glazerjeve nagrade, s katerimi Mestna občina Maribor izkazuje priznanje posameznikom za izjemne dosežke na področju kulture.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo: Anka Krašna
Letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je akademska slikarka Anka Krašna. Njeno slikarstvo izraža močna čustva in intuitivno zaznavo sveta okoli sebe. V svojih delih se osredotoča na moč narave ter družbene problematike, pri čemer kritično opozarja na neenakost spolov in delavske pravice. Njene razstave, kot je bila denimo slikarska instalacija “Slovenski delavci danes” v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku, obiskovalce nagovarjajo k razmišljanju o družbenih vprašanjih.
Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Do upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Do zdaj je imela več kot 100 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 300 skupinskih razstavah.
Prejemniki Glazerjevih listin
Poleg nagrade za življenjsko delo bodo podeljene tudi Glazerjeve listine za izjemne dosežke. Pisatelj Avgust Demšar bo prejel priznanje za delo na področju kulture oz. za trilogijo Vodnjaki, v kateri z občutkom za prostor upodablja megleni Maribor, Ptujsko Goro in namišljeno vas Vodnjaki ter prepleta raznolike družbenokritične tematike. Violinistka Oksana Pečeny, koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor, bo nagrajena za vrhunske koncertne nastope v zadnjih dveh letih. Njeno igranje odlikujeta brezhibna tehnika in izjemna virtuoznost, pri čemer se njena interpretacija razteza čez širok glasbeni repertoar. Igralec Jurij Drevenšek pa bo prejel Glazerjevo listino za vloge, ki jih odlikujeta izjemna predanost in talent, prepoznana tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu.
Odbor za podelitev nagrad so sestavljali priznani strokovnjaki s področja kulture in umetnosti: predsednik odbora Rene Maurin ter člani Jure Ivanušič, Jerneja Ferlež, Dejan Pušenjak, Bojan Labovič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, dr. Aleš Maver in Zora A. Jurič.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je pomemben del svojega življenja preživel in ustvarjal v Mariboru. Letos je odbor za podelitev nagrad prejel 31 predlogov, kar je sedem več kot lani, kar priča o bogati kulturni dejavnosti v mestu.
Slavnostna podelitev nagrad bo danes ob 19. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, kjer bodo nagrajenci prejeli zaslužena priznanja za svoje izjemne dosežke na področju kulture.
by admin | Mar 13, 2025 | Literatura
V Franciji so tri pomembna združenja s področja založništva in avtorskih pravic sprožila sodni postopek proti ameriškemu tehnološkemu velikanu Meta, lastniku platform Facebook, Instagram in WhatsApp.
Tožbo so vložili zaradi domnevne množične uporabe avtorsko zaščitenih del brez dovoljenja pri učenju generativnih modelov umetne inteligence (AI).
Francoska Nacionalna založniška zveza (SNE), Nacionalna zveza avtorjev in skladateljev (SNAC) ter Društvo pisateljev (SGDL) v skupni tožbi, vloženi v Parizu, podjetju Meta očitajo »ekonomski parazitizem« in množično kršenje avtorskih pravic. Omenjena združenja zahtevajo popolno odstranitev baz podatkov, ki jih je podjetje ustvarilo brez dovoljenja avtorjev in založnikov.
Vincent Montagne, predsednik Nacionalne založniške zveze, je podjetje Meta javno obtožil nespoštovanja avtorskih pravic. Maia Bensimon, generalna predstavnica zveze SNAC, pa je dejanje Meta opisala kot »monumentalno plenjenje« avtorskih del. Predsednik SNAC, Francois Peyrony, opozarja tudi na nevarnosti umetne inteligence, ki ustvarja »lažne knjige«, s katerimi lahko konkurira avtentičnim knjižnim delom.
Tožba francoskih združenj je del širšega mednarodnega vala pravnih sporov proti tehnološkim velikanom, ki uporabljajo avtorsko zaščitene vsebine za razvoj umetne inteligence. Podobne pravne postopke so že sprožili tudi v Združenih državah Amerike, kjer so med tožniki tudi ameriška igralka in avtorica Sarah Silverman ter pisatelj Christopher Farnsworth. Podjetje OpenAI, razvijalec priljubljenega orodja ChatGPT, se prav tako sooča s podobnimi obtožbami v ZDA, Kanadi in Indiji.
Na evropski ravni bo sodni postopek proti Meti pomemben preizkus evropske zakonodaje o umetni inteligenci (AI Act), ki določa, da morajo generativni AI sistemi spoštovati avtorske pravice in transparentno razkriti, katere vsebine uporabljajo pri učenju.
Primer Meta je del širšega konflikta med ustvarjalnimi industrijami in tehnološkimi podjetji. Nedavno je več kot 1.000 britanskih glasbenikov, med katerimi so Annie Lennox, Kate Bush in Damon Albarn, izdalo simbolični tihi album kot protest proti predlaganim spremembam britanske zakonodaje, ki bi lahko tehnološkim podjetjem omogočila zakonito uporabo njihovih del brez privoljenja avtorjev. Ta simbolična poteza opozarja na potencialne posledice nekontrolirane uporabe avtorskih vsebin za razvoj tehnologij umetne inteligence.
by admin | Mar 6, 2025 | Literatura
V Celju se danes tudi uradno začenja Festival literature sveta – Fabula, največji mednarodni literarni festival v Sloveniji.
Letos prvič svoje osrednje dogajanje razširja tudi v Celje, s čimer označuje nov korak v razvoju festivala, ki že od leta 2003 pomembno zaznamuje slovenski literarni prostor.
Pod letošnjim sloganom »Izkrivljena resničnost« organizatorji festivala raziskujejo, kaj je res in kaj ne v današnjem vse bolj ponorelem svetu.
Festival Fabula je v preteklosti gostil številne svetovno priznane avtorje, kot so Herta Müller, Jonathan Franzen, Chimamanda Ngozi Adichie, Deborah Levy in Bernardine Evaristo, ter tako pomembno prispeval k širjenju sodobne literature.
Vizualna podoba: Maja Poljanc
Otvoritveni dogodek bo potekal danes, 6. marca, ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer se bo občinstvu predstavila britanska pisateljica ganskih korenin Sharon Dodua Otoo s svojo odmevno knjigo Adina soba. Festival bo potekal do 21. marca.
Fabula tudi tokrat v ospredje postavlja raznolike avtorje, med katerimi izstopajo priznana japonska avtorica Yoko Tawada, mehiška pisateljica Guadalupe Nettel, mlada hrvaška pisateljica in filmarka Dora Šustić ter perspektivni italijansko-pakistanski pisatelj Saif ur Rehman Raja. Posebej velja izpostaviti novo zbirko Literature sveta, ki jo ob letošnji izvedbi festivala uvaja založba Beletrina in ki bo nadomestila znane Fabuline žepnice. V njej bodo poleg knjig osrednjih festivalskih gostov objavljeni tudi prevodi drugih sodobnih literarnih del. Letos je v zbirki načrtovanih kar 13 knjižnih naslovov, od tega jih bo pet izpod peres letošnjih osrednjih festivalskih gostov.
Foto: Marko Pigac
V sklopu Fabula v teoriji bosta posebej izstopala še ameriški politolog Francis Fukuyama in izraelski filozof Noam Yuran, ki bosta razpravljala o aktualnih družbeno-političnih vprašanjih in izzivih sodobnega liberalizma.
Festival, ki letos prvič svojo bazo postavlja v Celje, sicer še naprej ohranja tesno sodelovanje z ljubljanskim Cankarjevim domom ter s številnimi partnerji po drugih slovenskih mestih, s čimer širi doseg in dostopnost vrhunske svetovne literature po vsej Sloveniji.
Kot je povedal umetniški vodja festivala Aljaž Koprivnikar, moto »Izkrivljena resničnost« predstavlja izhodišče za diskusije o manipulaciji z resničnostjo ter o vlogi literature pri soočanju z negotovostjo sodobnega časa. Poleg literarnih večerov bodo obiskovalci lahko uživali tudi v številnih spremljevalnih dogodkih, kot so interaktivne literarne instalacije Fabula Fotelj, Napiši svojo fabulo! in Mestna poslušalnica Literature sveta. Otrokom in mladim je tudi letos namenjen program Mlada Fabula.
by admin | Feb 27, 2025 | Literatura
Pesnik in pisatelj Franjo Frančič je letošnji prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča, ki jo podeljujejo za izjemne prispevke k oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni širši prepoznavnosti.
Nagrada je poimenovana po Alojzu Kocjančiču (1913–1991), duhovniku, pesniku in pisatelju iz Istre.
Slovesna podelitev priznanja bo potekala v Mestni občini Koper.
O nagrajencu je soglasno odločila petčlanska komisija, ki jo sestavljajo umetniki in strokovnjaki s področja kulture in humanistike: Edelman Jurinčič, Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Neva Zajc in Natalija Planinc.
Frančič, rojen leta 1958 v Ljubljani, je večino svojega bogatega opusa ustvaril v Istri, kjer od leta 1987 deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Dvajset let je preživel v Piranu, zadnja leta pa prebiva v Padni. Piše prozo, poezijo, knjige za otroke, dramatiko ter radijske igre. Štiri njegova dramska besedila so bila uprizorjena v poklicnih gledališčih, trideset njegovih del pa je prevedenih v različne tuje jezike. Njegovo literarno ustvarjanje je bilo večkrat nagrajeno, predvsem v tujini, kjer je na literarnih natečajih prejel sedemdeset priznanj in nagrad. Leta 2017 mu je Občina Piran podelila Tartinijevo priznanje za umetniške dosežke.
Njegova literarna dela odlikuje osebna izpovednost in prodorna družbena kritika. Pogosto osvetljuje prezrte socialne tematike in brez zadržkov prikazuje posameznike z družbenega obrobja. Pri ustvarjanju prepleta romaneskne prvine z avtobiografskimi elementi, realističen slog z lirično noto, pri čemer prehaja med resničnostjo in sanjskim svetom.
Nagrada Alojza Kocjančiča je priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti v Istri ter pomemben dejavnik pri krepitvi njene prepoznavnosti. Podeljujejo jo občine slovenske Istre, slovesna podelitev pa bo letos gostovala v Mestni občini Koper.
by admin | Feb 26, 2025 | Literatura
Letošnje nominacije za mednarodno nagrado Booker odražajo svežo in raznoliko literarno krajino.
Ta prestižna nagrada slavi izjemna literarna dela, prevedena v angleščino, in nagrajuje tako avtorje kot prevajalce.
Prvič v zgodovini nagrade so vsi avtorji nominirani prvič, poleg tega je letošnje leto izjemno tudi za neodvisne založbe, saj je kar 12 od 13 nominiranih knjig izšlo pri manjših, neodvisnih založniških hišah.
Romunski avtor Mircea Cărtărescu je prvi romunski pisatelj, ki se je uvrstil na ta prestižni seznam. Njegov roman Solenoid, ki ga je prevedel Sean Cotter, bralca popelje v surrealistični svet komunistične Bukarešte poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let. Knjiga je že osvojila nagrado Dublin Literary Award.
Posebnost letošnjega seznama je tudi prvi prevod iz jezika kanada (Kannada), ki ga govori približno 38 milijonov ljudi v Indiji. Roman Heart Lamp avtorice Banu Mushtaq, ki ga je prevedla Deepa Bhasthi, odpira novo kulturno in jezikovno perspektivo.
Med nominiranci je tudi priznana japonska pisateljica Hiromi Kawakami, ki se je uveljavila s knjigo Strange Weather in Tokyo. Tokrat je nominirana s svojo zbirko zgodb Under the Eye of the Big Bird, ki opisuje svet, v katerem je človeštvo na robu izumrtja.
Nemški avtor Christian Kracht je s svojim romanom Eurotrash, ki ga je v angleščino prevedel Daniel Bowles, ustvaril temačno satirično zgodbo o pisatelju na potovanju po Švici s svojo bolno materjo. Knjigo odlikuje poseben humor in kritika sodobne družbe.
Letošnje nominacije prinašajo tudi nove mejnike na področju prevajalstva. Sophie Hughes se je s prevodom romana Perfection avtorja Vincenza Latronica uvrstila na seznam že petič, kar je rekord v zgodovini nagrade. Prvič v zgodovini pa je nominiran prevajalec iz Iraka – Sinan Antoon je prepričal s prevodom palestinskega romana The Book of Disappearance avtorice Ibtisam Azem.
Poseben dosežek je tudi najdaljši časovni razmik med izvirno objavo in nominacijo za nagrado. Roman On a Woman’s Madness avtorice Astrid Roemer je bil prvič objavljen pred 43 leti v nizozemščini, zdaj pa ga je Lucy Scott končno prevedla v angleščino.
Med ostalimi nominiranci so še:
On the Calculation of Volume I Solvej Balle,
There’s a Monster Behind the Door Gaëlle Bélem,
Reservoir Bitches Dahlie de la Cerda,
Small Boat Vincenta Delecroixa,
Hunchback Saou Ichikawe,
A Leopard-Skin Hat Anne Serre.
Po besedah predsednika letošnje žirije, Maxa Porterja, nominirana dela raziskujejo “agonijo družinskih in družbenih odnosov, politične napetosti, notranjo arhitekturo erotike, banalnost kapitalizma in vznemirjenje vere.” Žirijo sestavljajo še pesnik Caleb Femi, pisateljica Sana Goyal, avtor in prevajalec Anton Hur ter glasbenica Beth Orton.
Ožji izbor šestih knjig bo objavljen 8. aprila, končni zmagovalec pa bo razglašen 20. maja na slovesnosti v londonskem muzeju Tate Modern. Skupna nagrada v vrednosti 50.000 funtov bo enakovredno razdeljena med avtorja in prevajalca.
Med preteklimi zmagovalci nagrade Booker so slovita imena, kot so Han Kang, Olga Tokarczuk in Lucas Rijneveld. Lani je nagrado osvojila Jenny Erpenbeck s knjigo Kairos, ki jo je prevedel Michael Hofmann.
by admin | Feb 3, 2025 | Glasba, Gledališče, Likovna umetnost, Literatura, Ples
Februarja 2025 bo Nova Gorica skupaj z Gorico tudi uradno postala Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025!
S poudarkom na čezmejnem sodelovanju in bogati kulturni dediščini obeh mest bo dogajanje prepletalo glasbo, ples, gledališče in vizualne umetnosti.
Poseben vrhunec bo spektakularna otvoritev 8. februarja, ki bo združila več kot 1.000 nastopajočih in številne obiskovalce iz Slovenije, Italije in širše Evrope.
Celodnevno čezmejno dogajanje
Otvoritveni dan se bo začel ob 10. uri na železniški postaji Gorica Center, kjer se bo začela čezmejna povorka s pihalnim orkestrom Gong, ki bo vodil sprehod. Udeleženci, med katerimi bodo glasbeniki, plesalci ter folklorne skupine, bodo pot nadaljevali skozi mestne ulice, kjer se jim bodo pridružili še drugi umetniki, vključno z združenim orkestrom slovenske in italijanske policije. Prva postaja bo Travnik ob 11.15, kjer bosta obiskovalce nagovorila župana obeh mest, Rodolfo Ziberna in Samo Turel. Ob 13.15 se bo povorka nadaljevala proti nekdanji carinarnici, kjer bo ob 14. uri sledil simboličen prehod v Novo Gorico.
V Novi Gorici bo povorka potekala preko Erjavčeve ulice, Rusjanovega trga in Bevkovega trga, kjer bo ob 15. uri sledil nagovor županov ter predstavitev stojnic s kulinarično ponudbo. Parado bodo obogatili številni umetniški vložk. Dogajanje se bo postopoma selilo proti Trgu Edvarda Kardelja, kjer se bodo obiskovalci od 16. do 18. ure lahko zbrali in družili na prizorišču večernega spektakla.
Umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja
Ob 18. uri bo na Trgu Edvarda Kardelja sledil osrednji umetniški spektakel, ki ga bo režirala Neda Rusjan Bric. Gre za predstavo, ki bo združevala različne umetniške izraze ter simbolično poudarila brezmejno kulturno povezanost obeh mest. Organizatorji obljubljajo nepozaben večer, ki se bo nadaljeval s praznovanjem pod naslovom Brezmejna zabava – Borderless Party.
Februar prinaša pestro kulturno dogajanje
Poleg otvoritvenega dogodka bo februar v znamenju številnih kulturnih prireditev. 3. februarja bo celodnevni dogodek posvečen obletnici rojstva Nore Gregor, dan kasneje pa se bo ponovno odprla Muzejska zbirka Miren. Ljubitelji gledališča bodo lahko spremljali Dodekalogijo 1972–1983 režiserja Tomija Janežiča, ki bo februarja ponudila dve predstavi iz te edinstvene serije dvanajstih odrskih del.
