NA SLAVNI REMBRANDTOVI SLIKI ODKRITA SKRITA PLAST

NA SLAVNI REMBRANDTOVI SLIKI ODKRITA SKRITA PLAST

Skrita plast, odkrita na slavni Rembrandtovi sliki, rešuje desetletja staro skrivnost.

Na Rembrandtovi mojstrski Nočni straži iz 17. stoletja je upodobljena skupina vojakov, ki se v zatemnjeni sobi pripravljajo na obrambo svojega mesta. Rembrandt, znan kot mojster svetlobe in senc, je premišljeno osvetlil roke in obraze svojih subjektov, medtem ko je s temo zakril podrobnosti sobe.

Raziskovalci so nedavno ugotovili, da to ni vse, kar je slavna slika skrivala. Ko so konservatorji z rentgenskimi žarki pogledali pod lak in barvo Nočne straže, so pod površino odkrili nekaj nepričakovanega: plast, polno svinca.

Rembrandt in njegovi sodobniki so običajno začeli slikati tako, da so platno najprej premazali s plastjo lepila, nato pa dodali sloj osnovnega pigmenta, s katerim so premazali platno. Toda Rembrandt je očitno v Nočni straži namesto lepila za zaščito uporabil s svincem nasičeno plast.

Ko je bila slika dokončana leta 1642, so jo obesili v amsterdamskem Kloveniersdoelen – strelišču za mušketirje – na steno, obrnjeno proti vrsti oken, kjer bi lahko bila bolj ranljiva za poškodbe zaradi vlage. To je bil verjetno eden izmed razlogov, zakaj se je slikar odločil delati s svincem, saj se za razliko od običajnega lepila lažje suši. Ker je vedel, da bo slika razstavljena na vlažnem mestu, se je najverjetneje odločil za to nekonvencionalno metodo.

Desetletja so bili strokovnjaki zbegani zaradi pojava drobnih mehurčkov iz svinčenih kristalov, ki so se dvignili na površje slike. Svinec običajno najdemo v belem pigmentu, vendar je v Nočni straži malo svetle bele barve. Z identifikacijo s svincem bogate plasti, ki prekriva platno, je bila ta skrivnost končno razjasnjena.

Raziskava je bila opravljena kot del projekta ohranjanja in analize znamenite slike, imenovanega “Operacija Nočna straža”, ki ga je Rijksmuseum začel leta 2019. “Operacija Nočna straža” je največji in najobsežnejši raziskovalni in ohranitveni projekt v zgodovini Rembrandtove mojstrovine, s pomočjo katere se želijo še bolj natančno poglobiti v slikarjev umetniški proces in ohraniti sliko za naslednje generacije.

V AVSTRALIJI BODO ZGRADILI NAJVIŠJI LESENI STOLP NA SVETU

V AVSTRALIJI BODO ZGRADILI NAJVIŠJI LESENI STOLP NA SVETU

Avstralija bo kmalu dobila najvišjo leseno stavbo na svetu, potem ko so oblasti v Perthu potrdile načrte za 191,2 metra visok hibridni stolp, zgrajen iz masivnega lesa.

Leseni nebotičnik, ki se trenutno imenuje C6, bo tako skoraj dvakrat višji od trenutnega rekorderja. Presegel bo višino najvišje leseno-betonske stavbe na svetu, stolp Ascent v Milwaukeeju v Wisconsinu, ki ima 25 nadstropij ali 86 metrov.

42 % stolpa naj bi bilo zgrajenega iz lesa, stebri in nosilna konstrukcija pa iz jekla in armiranega betona. C6 bo porabil “približno 580 borovcev, pridobljenih iz trajnostno upravljanih in gojenih gozdov,” navaja spletna stran projekta. V 50-nadstropni stolpnici bo več kot 200 stanovanj in bo prva ogljično negativna stanovanjska stavba v Zahodni Avstraliji.

C6

“Namen C6 je bil v svojem bistvu vedno preprost predlog,” je v sporočilu za javnost dejal James Dibble, direktor Grange Developmenta, podjetja, ki bo nadzorovalo gradnjo. “Naša želja s C6 je preusmeriti fokus na podnebno bolj osveščen pristop gradnje.”

“To je naša priložnost, da pokažemo, da nam je resnično mar tako za stanovanjsko krizo, ki je pred nami, kot za podnebno krizo, s katero se kot industrija premalo ukvarjamo,” je še dodal.

Poleg uporabe lesa načrt vključuje tudi druge okolju prijazne rešitve, kot so vrtovi na strehi, urbana kmetija in 80 novih električnih Tesla 3s avtomobilov, ki jih bodo lahko uporabljali stanovalci.

KATERI MUZEJI ODPIRAJO SVOJA VRATA V LETU 2024?

KATERI MUZEJI ODPIRAJO SVOJA VRATA V LETU 2024?

Ljubitelji umetnosti, zgodovine in kulture se že nestrpno sprašujejo, kateri muzeji bodo v letu 2024 odprli svoja vrata in razkrili izjemne zbirke, edinstvene razstave ter doživetja.

Kateri novi muzeji bodo letos navduševali svoje obiskovalce?

Veliki egipčanski muzej (Giza, Egipt)

Predvidena otvoritev: pomlad 2024

Veliki egipčanski muzej nas že leta draži s svojim odprtjem. Toda po dveh desetletjih dela in vloženih več milijardah evrov naj bi pomlad vendarle prinesla svečano otvoritev enega največjih in najpomembnejših muzejev na svetu. Ustanova, ki se nahaja le malo stran od piramid v Gizi, je posvečena ohranjanju egiptovske preteklosti, z več kot 100.000 artefakti, ki bodo postavljeni na ogled na kar več kot 490.000 kvadratnih metrih. Najbolj vznemirljiv del zbirke je zagotovo zaklad faraona Tutankamona, ki bo prvič postavljen na ogled po odkritju njegove grobnice pred več kot stoletjem.

Museu de Arte de São Paulo Assis Chateaubriand – MASP (São Paulo, Brazilija)

Predvidena otvoritev: konec 2024

Vodilni brazilski muzej moderne in sodobne umetnosti, skrajšano MASP, že domuje v eni izmed najbolj ikoničnih stavb São Paula. Glavna stavba, ki jo je zasnovala Lina Bo Bardi in je bila odprta leta 1968, stoji 8 m nad tlemi in je podprta s štirimi rdečimi betonskimi stebri, ki so pritrjeni na dva nosilca. Zaradi te posebne zasnove je gradnja prizidka nekoliko problematična. Toda muzej je uspel najti rešitev – ustvarili bodo podzemni tunel, ki bo vodil do novega prostora. Prizidek, ki bo stal okrog 33 milijonov evrov, bo v ločeni minimalistični zgradbi, da ne bo odvračal pozornosti od prvotne muzejske zgradbe.

Shakespearov muzej (London, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)

Predvidena otvoritev: pomlad 2024

Shakespearovi oboževalci se bodo lahko kmalu sprehodili tam, kjer so potekale prve uprizoritve Romea in Julije ter Henrika V. Ostanke Curtain Playhouse, enega najzgodnejših londonskih gledališč v Shoreditchu, so izkopali med letoma 2011 in 2016, prizorišče pa bo odprto za javnost od letošnje pomlade. Obiskovalci bodo lahko skozi interaktivne razstave, ki bodo oživele mesto iz 16. stoletja, spoznavali svet Williama Shakespeara in gledališče tistega časa.

Kunstsilo (Kristiansand, Norveška)

Predvidena otvoritev: maj 2024

Pomladi 2024 se bo v norveškem obalnem mestu Kristiansand odprlo novo “vesolje umetnosti”. Kunstsilo, muzej, ki se nahaja v obnovljenem silosu za žito, naj bi pritegnil ljubitelje umetnosti z vsega sveta. V notranjosti te nanavadne zgradbe bodo obiskovalci odkrili fuzijo tradicionalne in futuristične umetnosti. Interaktivni digitalni zasloni in mednarodne zbirke bodo razporejeni v treh nadstropjih, medtem ko bo prvič na enem mestu postavljena na ogled tudi zbirka Tangen – največja norveška zbirka nordijske modernistične umetnosti .

Nintendo muzej (Kjoto, Japonska)

Predvidena otvoritev: pomlad 2024

Oboževalci Maria in Zelde bodo veseli novice, da naj bi letos svoja vrata odprl tudi Nintendo muzej. Nintendo muzej se bo nahajal v eni najstarejših tovarn podjetja v Kjotu. Razstava bo prikazovala razvoj Nintenda in njegovo vlogo v sektorju video iger. Na ogled bodo postavljeni prototipi konzol, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi omejene izdaje figuric in tradicionalnih japonskih kart, ki jih je podjetje prodajalo, preden je začelo proizvajati video igre.

Femmes Artistes du Musée de Mougins – FAMM (Mougins, Francija)

Predvidena otvoritev: junij 2024

V Franciji bodo poleti odprli prvi evropski muzej, v celoti posvečen ženskim umetnicam. FAMM bo ekskluzivno predstavil dela umetnic iz zbirke Christiana Levetta. Med njimi so kreacije Louise Bourgeois, Joan Mitchell, Lee Krasner, Cecily Brown, Helen Frankenthaler, Tracey Emin, Barbare Hepworth in mnogih drugih.

Muzej robotov in umetne inteligence (Seul, Južna Koreja)

Predvidena otvoritev: konec 2024

Večina muzejev obiskovalcem ponuja vpogled v preteklost, Muzej robotov in umetne inteligence v Seulu, ki ga deloma celo gradijo roboti, pa ponuja pogled v prihodnost. 80.000 kvadratnih metrov velik muzej, ki bi ga naj odprli konec leta 2024 v Južni Koreji, ne bo le prostor za interakcijo z roboti, ampak bo tudi nenehno razvijajoč se prostor, osredotočen na prihodnost umetne inteligence, virtualne resničnosti in druge interaktivne tehnologije.

NAČRT ZA MENJAVO VITRAJEV V NOTRE-DAME POVZROČIL RAZBURJENJE

NAČRT ZA MENJAVO VITRAJEV V NOTRE-DAME POVZROČIL RAZBURJENJE

Francosko javnost je preplavilo neodobravanje nad načrtom za odstranitev nepoškodovanih vitrajev v znameniti kapeli Notre-Dame!

Arhitekti, umetnostni zgodovinarji in francoska javnost so vznemirjeni zaradi načrtov, da bi vitraje, nepoškodovane med požarom v pariški katedrali Notre-Dame pred skoraj petimi leti, odstranili in jih nadomestili z novimi dizajni umetnikov, ki bi naj bili izbrani s pomočjo javnega natečaja. Predlog, ki ga je oznanil in že podprl predsednik Emmanuel Macron, da bi odstranili okna Eugèna Viollet-le-Duca iz šestih od sedmih kapelic na južni ladji in vstavili nove kose, so označili za popolnoma nesmiselnega in za dejanje vandalizma, ki bi popolnoma uničil harmonijo zgodovinske stavbe.

Vitraje, ki jih je v sredini 19. stoletja oblikoval arhitekt Viollet-le-Ducvollet, bi naj prenesli v novi Musée de l’Œuvre Notre Dame, ki bi naj nastal v bližini katedrale. Na predlog se je francoska javnost odzavala s spletno peticijo, s katero so zbrali že skoraj 130.000 podpisov od Macronovega obiska Notre-Dame 8. decembra, ko je prvič javno naznanil načrte. Izvorna ideja o škandalozni spremembi naj bi prišla s strani pariškega nadškofa Laurenta Ulricha, ki se je s pismom obrnil na Elizejsko palačo in državo nagovoril, naj naroči šest novih steklenih oken.

Notre-Dame

Didier Zykner, urednik revije La Tribune de l’Art, ki je pobudnik peticije, je zapisal: “Vitraži Viollet-le-Duc so bili ustvarjeni kot skladna celota. Gre za pristno stvaritev, v kateri se je arhitekt poklonil gotskemu izvoru katedrale.” Zykner je dodal še: “Kakšen smisel ima obnoviti katedralo v njeno zadnje znano zgodovinsko stanje samo zato, da bi zgradbi odvzeli bistveni element, ki si ga je želel Viollet-le-Duc? Kako je mogoče opravičiti restavriranje vitražev, ki so preživeli katastrofo, in jih takoj odstraniti?” Peticija poziva k takojšnji opustitvi načrta, kampanji pa se je pridružila tudi Académie des Beaux-Arts – ene najveličastnejših francoskih kulturnih ustanov.

Obnovljena katedrala iz 13. stoletja naj bi bila ponovno odprta decembra 2024.

VATIKANSKI MUZEJI ZA JAVNOST ODPRLI STARORIMSKO NEKROPOLO

VATIKANSKI MUZEJI ZA JAVNOST ODPRLI STARORIMSKO NEKROPOLO

Vatikan javnosti prvič dovolil vstop v starorimsko nekropolo!

V sredini novembra so Vatikanski muzeji odprli vhod, ki se nahaja vzdolž obzidja, za vstop v nekropolo Via Triumphalis, starorimsko grobišče, ki leži pod Vatikanom. V grobišču se nahajajo marmorni sarkofagi, odprti grobovi ter rimski mozaiki in freske.

Grobnice umeščamo v obdobje med 1. in 4. stoletjem našega štetja. V njih se nahajajo “posmrtni ostanki sužnjev, osvobojencev in obrtnikov mesta Rim,” je povedal Leonardo Di Blasi, strokovnjak iz Vatikanskih muzejev.

Vatikan

»Začnemo se učiti o ljudeh, ki jih nismo poznali, zlasti o obredih, ki se zdijo bolj povezani z družino, sosesko, mestom ali osebnimi tradicijami kot z uradno vero,« je dodal Di Blasi.

Pred odprtjem za javnost so do nekropole lahko dostopali le odobreni znanstveniki in drugi strokovnjaki. Nekropola se nahaja zunaj ožjega Rima, saj je rimsko pravo narekovalo, da se upepelitev in pokopi izvajajo izven meja mesta zaradi varnosti in higiene. Odkrili so ga leta 1956 med gradnjo parkirišča. Področje se razteza na približno 100 kvadratnih metrov vzdolž odseka starodavne Via Triumphalis.

10 LIKOVNIH DEL, KI SO ZAZNAMOVALA SVET UMETNOSTI

10 LIKOVNIH DEL, KI SO ZAZNAMOVALA SVET UMETNOSTI

Umetnost poskuša nenehno raziskovati in presegati meje estetike in tehnike.

Zgodovina umetnosti je bogata z umetniki in njihovimi deli, s katerimi so izzivali že obstoječe norme in hrepeneli po ustvarjanju nečesa novega. Umetnost so uporabljali kot orodje za izražanje samega sebe in v njej videli priložnost za spreminjanje sveta ter za opozarjanje ne pomembne teme človeštva.

Sandro Botticelli, Rojstvo Venere, 1484–1486

Botticellijevo Rojstvo Venere je bil prvi celopostavni, nereligiozni akt po antiki in je bil narejen za Lorenza de Medicija. Na sliki je upodobljena boginja Venera, ki se dviguje iz morske pene na školjki, obkrožena z zračnimi in nebeškimi bitji. Delo se obravnava kot ena izmed najbolj izjemnih upodobitev mitoloških tem iz renesančnega obdobja. Ko je slika nastala, je tako razburila religiozno srenjo, da je bila celo predvidena za sežig. Botticellija pa je ta dogodek tako razburil, da je za nekaj časa celo opustil slikanje.

Sandro Botticelli, Rojstvo Venere

Leonardo Da Vinci, Mona Lisa, 1503–1517

Da Vincijeva skrivnostna Mona Lisa je verjetno ena izmed najbolj znanih slik na svetu in pomemben simbol (ter vrhunec) italijanske renesanse. Pri tem delu je Da Vinci izzval tradicionalne značilnosti portreta in spremenil uporabo kompozicije v umetnosti. Njegova portretiranka je prav tako sprožila mnoga ugibanja o svoji identiteti in odprla vprašanja o vlogi žensk v umetnosti.

Leonardo Da Vinci, Mona Lisa

Édouard Manet, Zajtrk na travi, 1863

To delo je eno izmed najbolj kontroverznih v zgodovini umetnosti, saj je s svojo drznostjo v prikazovanju gole ženske postave v družbi oblečenih moških šokiralo takratno javnost. Pogumna upodobitev je bila prelomna za tisti čas, saj je presegala konvencionalne meje prikazovanja ženske golote in takratnih družbenih norm. Tudi Manetov slog na tej sliki je veljal za šokantnega, saj je uporabil močnejše kontraste med svetlobo in temo, kot je bilo običajno za tisto obdobje.

Édouard Manet, Zajtrk na travi

Vincent van Gogh, Zvezdna noč, 1889

Obdobje impresionizma je spremenilo način, kako so umetniki ustvarjali slike. Namesto da bi preprosto zajeli tisto, kar so videli, so temu dodali svoje občutke. Posebej znamenita je van Goghova Zvezdna noč z drzno uporabo debelih potez s čopičem in globokimi rumenimi ter modrimi odtenki, ki odražajo njegovo nemirno notranje stanje. Posebej zgovorno je dejstvo, da je sliko ustvaril med svojim bivanjem v bolnišnici za duševno bolne v Saint-Rémy-de-Provence.

Vincent van Gogh, Zvezdna noč

Marcel Duchamp, Fontana, 1917

Duchampova Fontana je verjetno eno najbolj zloglasnih del 20. stoletja in velja za prelomnico v moderni konceptualni umetnosti. Umetnik je najden pisoar, podpisan z izmišljenim psevdonimom “R. Mutt”, pripravil za razstavo, a je bilo delo zavrnjeno. Duchampova drzna poteza je spremenila tok umetnostne zgodovine, sprožila razprave o konceptu, namenu in kontekstu umetnosti, saj je gledalce spodbudila k ponovnemu premisleku o njihovih predstavah o umetniškem ustvarjanju in izpodbijala vlogo umetnika v dejanju ustvarjanja.

Marcel Duchamp, Fontana

Piet Mondrian, Kompozicija v rdeči, modri in rumeni, 1930

Kompozicija v rdeči, modri in rumeni je eden izmed ključnih primerov Mondrianovega dela, ki odraža njegovo iskanje harmonije, reda in univerzalnih zakonov skozi abstraktne oblike in osnovne barve. Majhna slika, z velikim umetnostnozgodovinskim pomenom, ki jo tvori mreža pravokotnikov in kvadratov, predstavlja radikalno destilacijo oblik, barv in kompozicij na njihove osnovne komponente in je postala simbol neoplastičnega gibanja ter utrla pot minimalistični umetnosti.

Piet Mondrian, Kompozicija v rdeči, modri in rumeni

Salvador Dalí, Vztrajnost spomina, 1931

Dalíjevo ikonično delo predstavlja kompleksnost surrealističnega uma in uprizarja sanjsko, nenavadno pokrajino, kjer sobivajo trde in mehke površine. Vztrajnost spomina obravnava glavne teme surrealističnega slikarstva: imaginarno, sanje in notranji jaz, prevprašuje ravni resničnosti in postavlja pod vprašaj neizogibno minevanje časa. Dalí pri tem uporablja močno simboliko, s katero ugotavlja, da čas nenehno teče, a za seboj pušča spomine; spomin je tisto, kar vztraja.

Salvador Dalí, Vztrajnost spomina

Pablo Picasso, Guernica, 1937

Pablo Picasso je bil v mnogih pogledih revolucionarni umetnik, znan predvsem po svojih kubističnih tendencah. Nobeno umetniško delo pa ni postalo tako pomemben primer kubistične umetnosti in hkrati simbol protivojnih gibanj kot njegova Guernica. Delo prikazuje grozoto nočnega bombardiranja španskega mesta Guernica leta 1937 med špansko državljansko vojno. Slika odseva mračno vzdušje brutalnosti vojne, nasilja in smrti in odpira vprašanja o človeškem trpljenju ter opominja na grozote vojne.

Pablo Picasso, Guernica

Jackson Pollock, Številka 11, 1952

Jackson Pollock je eden najvplivnejših abstraktnih ekspresionistov in je najbolj znan po svojih velikih “akcijskih” slikah, umetniških delih, ki jih je ustvaril s kapljanjem in brizganjem barve po velikih platnih. Pollock, razočaran nad človeštvom po grozotah druge svetovne vojne, je začel upodabljati iracionalnost sodobnega človeka v svojih divjih slikah. Eno izmed njegovih najbolj znanih del je Številka 11.

Jackson Pollock, Številka 11

Andy Warhol, Pločevinka juhe Campbell, 1962

Andy Warhol je eden izmed vodilnih umetnikov pop arta. Spremenil je način, kako gledamo na umetnost in za to kot osrednje motive svoje estetike uporabil vsakdanje predmete. Njegova serija Pločevinka juhe Campbell je tako postala ikoničen simbol ameriške kulture in potrošništva 20. stoletja, hkrati pa tudi kritika tradicionalnih umetniških norm in koncepta visoke umetnosti. Warhol je v svet umetnosti prav tako vnesel elemente množične produkcije, s čimer je preizpraševal tradicionalne pojme avtentičnosti in unikatnosti.

Andy Warhol, Pločevinka juhe Campbell