Brazilski umetnik ukradel zgodovinski kovanec iz Britanskega muzeja kot del umetniške intervencije

Brazilski umetnik ukradel zgodovinski kovanec iz Britanskega muzeja kot del umetniške intervencije

Prejšnji mesec je brazilski umetnik Ilê Sartuzi ukradel zgodovinski kovanec iz vitrine londonskega Britanskega muzeja in ga zatem vrgel v muzejsko škatlo za donacije.

 

Sartuzi je posnel krajo in vrnitev kovanca, sedemminutni videoposnetek z naslovom “Sleight of Hand”, pa je zdaj vključil v svojo magistrsko razstavo.

Incident se je zgodil 18. junija, ko je Sartuzi ukradel srebrnik, kovan leta 1645 v Newarku v Angliji ter ga zamenjal z repliko. Umetnik je originalni kovanec nato vrgel v škatlo za donacije. Kovanec ni registriran v muzejski katalog in je del zbirke, ki obiskovalcem od januarja 2000 omogoča, da se dotaknejo muzejskih predmetov pod nadzorom prostovoljcev. Načrtovanje “ropa” bi naj trajalo več kot eno leto.

Sartuzijeva dejanja po njegovem mnenju in mnenju njegovega odvetnika ne kršijo muzejske politike proti dotikanju predmetov ali njihovemu odstranjevanju iz prostorov.

“To je dejanje, ki zlorablja storitev, ki jo vodijo prostovoljci in katere cilj je dati obiskovalcem možnost rokovati s pravimi predmeti in se ukvarjati z zgodovino,” je v izjavi za javnost dejal tiskovni predstavnik muzeja.

Sartuzi je za Art Newspaper povedal, da njegova umetniška intervencija poudarja “problem univerzalnih muzejev”. Dodal je, da je Britanski muzej “temeljni del kolonialnega, imperialističnega sistema”. Opozoril je še, da je bil kovanec, ki ga je ukradel, edini razstavljeni kovanec britanskega porekla in da več kot polovica muzejske zbirke še vedno ni katalogizirana.

Zadnji del izjave se naslanja na dejstvo, da se muzej še vedno ukvarja z zadnjim velikim škandalom, ko se je izkazalo, da je bilo iz muzeja odtujenih kar 1500 artefaktov.

Pompidoujev center razkril večbarvno skulpturo za olimpijske igre v Parizu 2024

Pompidoujev center razkril večbarvno skulpturo za olimpijske igre v Parizu 2024

Polikromna skulptura, po kateri se je mogoče tudi rolkati, je zrasla na trgu Pompidoujevega centra v Parizu pravočasno za letošnje olimpijske igre.

Pisana skulptura je nastala po zamisli francoskega umetnika Raphaëla Zarke, ki ga je izdelal v sodelovanju z arhitektom Jean-Benoîtom Vétillardom. Skulpturo so zasnovali posebej za trg, kjer lahko mimoidoči uživajo v zanimivi obliki in barvah skulpture, amaterski in profesionalni rolkarji pa lahko drsijo po njenih klančinah.

Photo: Center Pompidou

Oblikovalec je navdih iskal v presečišču umetnosti in fizike ter v konstruktivističnih in geometričnih abstraktnih gibanjih. Raphaël Zarka je tudi sam skejter in je celo napisal več knjig na to temo.

Delo je četrto v njegovi seriji rolkarskih skulptur, ki jih je začel leta 2011 v New Yorku. Obiskovalci in rolkarji se lahko po njej tudi sprehajajo, počivajo in družijo, avtor pa jih spodbuja k iznajdljivosti pri uporabi. “Moja skulptura je bila zasnovana kot prostor, območje znotraj območja, trg na trgu,” pravi francoski umetnik.

BLIZU PIRAMID V GIZI ODKRILI ŠE NEPOZNANO STAROEGIPČANSKO STRUKTURO

BLIZU PIRAMID V GIZI ODKRILI ŠE NEPOZNANO STAROEGIPČANSKO STRUKTURO

Raziskovalci so v Gizi v Egiptu pod peskom odkrili neznano strukturo v obliki črke L.

Do odkritja je prišlo s pomočjo uporabe posebne tehnologije, ki lahko prodre globoko v tla, na staroegipčanskem pokopališču poleg Velike piramide oz. Kufujeve piramide.

“Struktura je najverjetneje umetno ustvarjena, ker strukture v L-obliki običajno ne nastanejo v naravnih geoloških situacijah,” pravi Motoyuki Sato z univerze Tohoku na Japonskem, član japonsko-egiptovske raziskovalne skupine. “Upali smo, da bomo kaj našli, vendar nismo pričakovali, da bomo nekaj našli ravno na tem območju.”

Ekipa je identificirala anomalijo na očitno “praznem območju” zahodnega pokopališča v Gizi, kjer so bili člani kraljeve družine in visoki uradniki pokopani v grobnicah, imenovanih mastabe oz. pravokotne pogrebne kapele.  Pred tem ni bilo pomembnih odkritij v tem velikem praznem prostoru, ki je veliko približno 80 x 110 metrov.

»Na tem območju ni pomembnih ostankov nad zemljo, pod zemljo pa res ni ničesar? Pred tem niso bile izvedene nobene podzemne raziskave,« piše ekipa v reviji Archaeological Prospection.

Da bi odgovorili na to vprašanje, je ekipa med letoma 2021 in 2023 izvedla geofizično raziskavo. Uporabili so radar, ki prodira v zemljo (GPR) in električno upornostno tomografijo (ERT), da bi pogledali pod pesek. Njihova raziskava je razkrila veliko anomalijo na severnem koncu območja in druge anomalije drugje. “Iz teh rezultatov sklepamo, da so lahko strukture, ki povzročajo anomalije, navpične stene iz apnenca ali jaški, ki vodijo do grobnice,” piše ekipa.

Da bi nakazali obliko velike anomalije, je ekipa nato opravila nadaljnjo serijo raziskav z uporabo druge vrste radarja. Raziskave so razkrile strukturo v obliki črke L, do 2 metra pod tlemi in veliko 10 x 15 metrov.

“Rezultati naše raziskave kažejo na možnost prisotnosti arheoloških ostankov,” piše ekipa. “Pomembno je, da jih takoj izkopljemo, da se ugotovi njihov namen.”

UČITELJ GEOGRAFIJE V ANGLIJI ODKRIL KAMEN S STARODAVNO PISAVO

UČITELJ GEOGRAFIJE V ANGLIJI ODKRIL KAMEN S STARODAVNO PISAVO

Učitelj geografije je na vrtu svojega doma v angleškem Coventryju našel 1600 let star kamen, na katerem so vklesane besede, napisane v zgodnji irski pisavi.

Redek artefakt nam ponuja edinstven vpogled v prejšnje oblike (in razvoj) irskega jezika.

Učitelj geografije Graham Senior je vrtnaril, ko je našel peščenjak, na katerem so znaki zapisani v ogham, v abecedi za pisanje v irskem jeziku, ki izvira iz zgodnjega srednjega veka. Sistem pisanja ogham, sestavljen iz skupin vzporednih črt, običajno najdemo na materialih, kot je kamen.

Najden kamen je popisan na treh od štirih strani, dolg pa je štiri centimetre. Domnevajo, da je napis ime osebe, skupaj s podatki o tem, od kod ta posameznik prihaja.

Ko je Graham Senior našel kamen, ga je opral in poslal slike lokalni arheologinji in sorodnici Teresi Gilmore. “Ta posebna najdba nam je dala nov vpogled v zgodnjesrednjeveško dejavnost v Coventryju, ki jo moramo še razumeti. Vsaka taka najdba pomaga pri izpolnjevanju naše sestavljanke in nam da nekaj več informacij,” je povedala Gilmore. Predvidevajo, da bi lahko bilo to območje pomembna transportna pot za ljudi iz Irske.

Artefakt je bil podarjen Galeriji in muzeju Herbert v Coventryju.

NA SLAVNI REMBRANDTOVI SLIKI ODKRITA SKRITA PLAST

NA SLAVNI REMBRANDTOVI SLIKI ODKRITA SKRITA PLAST

Skrita plast, odkrita na slavni Rembrandtovi sliki, rešuje desetletja staro skrivnost.

Na Rembrandtovi mojstrski Nočni straži iz 17. stoletja je upodobljena skupina vojakov, ki se v zatemnjeni sobi pripravljajo na obrambo svojega mesta. Rembrandt, znan kot mojster svetlobe in senc, je premišljeno osvetlil roke in obraze svojih subjektov, medtem ko je s temo zakril podrobnosti sobe.

Raziskovalci so nedavno ugotovili, da to ni vse, kar je slavna slika skrivala. Ko so konservatorji z rentgenskimi žarki pogledali pod lak in barvo Nočne straže, so pod površino odkrili nekaj nepričakovanega: plast, polno svinca.

Rembrandt in njegovi sodobniki so običajno začeli slikati tako, da so platno najprej premazali s plastjo lepila, nato pa dodali sloj osnovnega pigmenta, s katerim so premazali platno. Toda Rembrandt je očitno v Nočni straži namesto lepila za zaščito uporabil s svincem nasičeno plast.

Ko je bila slika dokončana leta 1642, so jo obesili v amsterdamskem Kloveniersdoelen – strelišču za mušketirje – na steno, obrnjeno proti vrsti oken, kjer bi lahko bila bolj ranljiva za poškodbe zaradi vlage. To je bil verjetno eden izmed razlogov, zakaj se je slikar odločil delati s svincem, saj se za razliko od običajnega lepila lažje suši. Ker je vedel, da bo slika razstavljena na vlažnem mestu, se je najverjetneje odločil za to nekonvencionalno metodo.

Desetletja so bili strokovnjaki zbegani zaradi pojava drobnih mehurčkov iz svinčenih kristalov, ki so se dvignili na površje slike. Svinec običajno najdemo v belem pigmentu, vendar je v Nočni straži malo svetle bele barve. Z identifikacijo s svincem bogate plasti, ki prekriva platno, je bila ta skrivnost končno razjasnjena.

Raziskava je bila opravljena kot del projekta ohranjanja in analize znamenite slike, imenovanega “Operacija Nočna straža”, ki ga je Rijksmuseum začel leta 2019. “Operacija Nočna straža” je največji in najobsežnejši raziskovalni in ohranitveni projekt v zgodovini Rembrandtove mojstrovine, s pomočjo katere se želijo še bolj natančno poglobiti v slikarjev umetniški proces in ohraniti sliko za naslednje generacije.

V AVSTRALIJI BODO ZGRADILI NAJVIŠJI LESENI STOLP NA SVETU

V AVSTRALIJI BODO ZGRADILI NAJVIŠJI LESENI STOLP NA SVETU

Avstralija bo kmalu dobila najvišjo leseno stavbo na svetu, potem ko so oblasti v Perthu potrdile načrte za 191,2 metra visok hibridni stolp, zgrajen iz masivnega lesa.

Leseni nebotičnik, ki se trenutno imenuje C6, bo tako skoraj dvakrat višji od trenutnega rekorderja. Presegel bo višino najvišje leseno-betonske stavbe na svetu, stolp Ascent v Milwaukeeju v Wisconsinu, ki ima 25 nadstropij ali 86 metrov.

42 % stolpa naj bi bilo zgrajenega iz lesa, stebri in nosilna konstrukcija pa iz jekla in armiranega betona. C6 bo porabil “približno 580 borovcev, pridobljenih iz trajnostno upravljanih in gojenih gozdov,” navaja spletna stran projekta. V 50-nadstropni stolpnici bo več kot 200 stanovanj in bo prva ogljično negativna stanovanjska stavba v Zahodni Avstraliji.

C6

“Namen C6 je bil v svojem bistvu vedno preprost predlog,” je v sporočilu za javnost dejal James Dibble, direktor Grange Developmenta, podjetja, ki bo nadzorovalo gradnjo. “Naša želja s C6 je preusmeriti fokus na podnebno bolj osveščen pristop gradnje.”

“To je naša priložnost, da pokažemo, da nam je resnično mar tako za stanovanjsko krizo, ki je pred nami, kot za podnebno krizo, s katero se kot industrija premalo ukvarjamo,” je še dodal.

Poleg uporabe lesa načrt vključuje tudi druge okolju prijazne rešitve, kot so vrtovi na strehi, urbana kmetija in 80 novih električnih Tesla 3s avtomobilov, ki jih bodo lahko uporabljali stanovalci.