Na grškem otoku Lefkada, kjer so oljčni nasadi desetletja skrivali pomemben arheološki zaklad, so arheologi razkrili ostanke edinega znanega antičnega gledališča na Jonskih otokih.
Gledališče, ki se razprostira na pobočju s pogledom na morje, so arheologi že ob začetku izkopavanj opisali kot “nedvomno najpomembnejši in najbolj impozanten spomenik antične Lefkade”.
Odkrivanje izgubljenega gledališča
Gledališče je bilo prvič dokumentirano že leta 1901, ko sta nemška arheologa Edmund Krüger in Wilhelm Dörpfeld raziskovala območje in svoje ugotovitve kasneje objavila v knjigi Alt Ithaka (1927). Kljub pomembnosti najdbe so ruševine po zaključku raziskav ponovno zakopali, njihova natančna lokacija pa je sčasoma utonila v pozabo.
Lokacija gledališča je bila znova potrjena leta 1997, ko so arheologi s pomočjo topografske analize raziskovali značilnosti terena. Sistematična izkopavanja so se začela leta 2015 pod okriljem grške arheološke službe. Odstranjevanje več desetletij starih oljk in zemeljskih plasti pa je bilo zahteven proces, ki je nazadnje le obrodil sadove.
Foto: Grško Ministrstvo za kulturo
Arhitekturna dediščina
Ostanki gledališča, ki datirajo v 4. stoletje pr. n. št., kažejo na arhitekturno ambicioznost starodavne Lefkade v času njenega kulturnega in gospodarskega razcveta. Odkritih je bilo 21 vrst polkrožno razporejenih sedežev; nad njimi se je raztezala diazoma, prehod, ki je vodil do še treh dodatnih vrst. Ocenjuje se, da je gledališče lahko sprejelo približno 3.500 gledalcev.
Posebno pozornost so pritegnili ostanki treh kamnitih prestolov, okrašenih z motivi levjih tac, ptic, delfinov in mitoloških siren. Ti sedeži so bili verjetno namenjeni mestnim dostojanstvenikom, svečenikom ali pomembnim gostom. Na območju orkestra, izklesanega v naravno skalo, so raziskovalci našli tudi ostanke odra z elementi jonske arhitekture – med drugim stebre, arhitrave in ložo s 16 stebri.
Foto: Grško Ministrstvo za kulturo
Zaton mesta in sprememba namembnosti gledališča
Lefkado so v 7. stoletju pr. n. št. naselili korinški pomorščaki, ki so izkoristili njen strateški položaj ob morskih poteh in jo razvili v pomembno trgovsko in kulturno središče. V rimskem obdobju pa je njen pomen začel upadati. Leta 31 pr. n. št. je cesar Avgust ustanovil Nikopolis, novo prestolnico na celini, kamor so preselili številne prebivalce Lefkade. Mesto je bilo postopoma zapuščeno, njegove javne stavbe – med njimi tudi gledališče – pa so začeli uporabljati kot vir gradbenega materiala.
Arheologi nadaljujejo raziskave zgornjih delov gledališča in že pripravljajo načrte za njegovo konservacijo. Obnova tega izjemnega antičnega prizorišča ne pomeni le pomembnega prispevka k poznavanju arhitekture Jonskih otokov, temveč tudi nov korak v ohranjanju in oživljanju kulturne dediščine regije.
Na svetovni dan gledališča, 27. marca, se v Prešernovem gledališču Kranj začenja 55. Teden slovenske drame.
Festival, ki že več kot pol stoletja v ospredje postavlja slovensko dramatiko, bo letos potekal vse do 12. aprila.
V šestnajstih dneh bo občinstvu ponudil šestnajst predstav v tekmovalnem, spremljevalnem in mladinskem programu ter prvič tudi mednarodni program v okviru projekta Dramatika manjših evropskih jezikov (DoSEL).
Otvoritev s premiero predstave Gospodarji neumnosti in podelitvijo stanovskih nagrad
Festival se začenja s slavnostno podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Sledi še premiera vesele tragedije Gospodarji neumnosti Jureta Karasa v režiji Tijane Zinajić, ki v duhu humorne kritičnosti odpira prostor za razmislek o sodobni družbi. Predstava je zadnja premiera Prešernovega gledališča v tej sezoni in simbolično uvaja enega najpomembnejših slovenskih gledaliških dogodkov.
DoSEL – most med jeziki in kulturami
Letošnji festival prinaša pomembno novost: mednarodni program DoSEL, ki na Teden slovenske drame prvič prinaša uprizoritve tujih gledališč, ki niso nastale po slovenskih besedilih. V središče postavlja dramatiko, napisano v manjših evropskih jezikih, kot so albanščina, bolgarščina, malteščina, katalonščina in seveda slovenščina. Predstave prihajajo iz Kosova, Bolgarije, Malte, Katalonije in Slovenije, uprizorjene bodo v izvirnih jezikih, opremljene pa s slovenskimi in angleškimi nadnapisi.
Po besedah direktorja Prešernovega gledališča Roka Bozovičarja gre za pomembno prelomnico, ki festivalu odpira nova vrata v mednarodni prostor in hkrati slovenskim gledalcem ponuja redko priložnost, da doživijo dramatiko iz kulturnih okolij, ki redko najdejo pot na naše odre.
Aktualnost, angažiranost in novi glasovi
Program letošnjega festivala je oblikovala selektorica Alja Predan, ki je izbrala predstave, ki po njeni presoji izstopajo z močnimi problemskimi zastavki in uprizoritvenimi pristopi.
Za nagrado Slavka Gruma, ki bo podeljena ob zaključku festivala, so letos nominirani Varja Hrvatin, Nina Kuclar Stiković, Maša Pelko in Milan Ramšak Marković. V izboru za nagrado za mladega dramatika pa so Klemen Kovačič, Neža Lučka Peterlin in Iva Š. Slosar. Žirija pod vodstvom Jakoba Ribiča je v letošnjih besedilih prepoznala izjemno angažiranost ter tematsko drznost. V ospredju so sodobne teme – nasilje v različnih oblikah, femicid, vojna, izčrpavajoče razmere sodobnega kapitalizma in telesna tesnoba.
Povezovanje umetnosti, raziskovanja in družbe
Poleg uprizoritev bo festival tudi letos ponudil bogat spremljevalni program. V sodelovanju z Radiem Slovenija bodo izvedli živi izvedbi dveh radijskih iger na podlagi lanskoletno nagrajenih in nominiranih besedil. V sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter Slovenskim gledališkim inštitutom bodo potekali dnevi nominirancev, ki vključujejo bralne uprizoritve, pogovore z avtorji in dramaturške uvide.
Med pomembnejšimi dogodki spremljevalnega programa bo tudi okrogla miza o gledališču mladih, kjer bodo strokovnjaki razpravljali o tem, kako gledališče vpliva na razvoj kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in socialnih veščin. Festival gosti tudi mednarodno srečanje partnerjev projekta DoSEL ter predstavitev rezultatov raziskave o praksah mednarodnega preboja dramatike v manjšinskih jezikih. V sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije bodo predstavili intermedijsko raziskavo o razvoju uprizoritvenega besedila.
Posebno pozornost bo letos dobilo tudi vprašanje trajnosti v umetnosti. Na okrogli mizi »Hiša za goste: Trajnostno gledališče – izziv našega časa« bodo domači in tuji strokovnjaki razmišljali o vplivu podnebne krize na umetniško ustvarjanje, na gledališko naracijo in na vlogo umetnosti v svetu, ki se vse bolj sooča s krizami identitete, okolja in vrednot.
Mesto kot oder: razstave in koncerti
Festival bo zaživel tudi v javnem prostoru. Obiskovalci si bodo lahko ogledali dve razstavi: Galerija na mestu – “Predstavitev nominirancev za nagrado Slavka Gruma in za nagrado za mladega dramatika” ter “Uprizoritve 55. Tedna slovenske drame”. V zadnjem tednu bo festivalsko dogajanje glasbeno zaokrožila gorenjska skupina Masharik, ki je lani uspešno prodrla na slovensko glasbeno sceno.
Zaključek z nagradami
Zaključna slovesnost, ki jo bo režirala Maša Pelko, bo potekala 12. aprila. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra Mestne občine Kranj in pevke Eve Černe Avbelj bomo izvedeli, komu bo pripadla nagrada Slavka Gruma, kdo bo prejel priznanje za mladega dramatika, kdo bo nagrajen za dosežke v dramaturgiji, ter katera predstava bo po mnenju žirije in občinstva razglašena za najboljšo.
Teden slovenske drame ostaja pomembno stičišče slovenskega gledališča in prostor, kjer se beseda, oder in družba srečajo v iskrivi in pogumni umetnosti. Kranj te dni znova postaja srce sodobnega evropskega gledališkega dogajanja.
Danes, 20. marca 2025, bodo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor podelili Glazerjeve nagrade, s katerimi Mestna občina Maribor izkazuje priznanje posameznikom za izjemne dosežke na področju kulture.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo: Anka Krašna
Letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je akademska slikarka Anka Krašna. Njeno slikarstvo izraža močna čustva in intuitivno zaznavo sveta okoli sebe. V svojih delih se osredotoča na moč narave ter družbene problematike, pri čemer kritično opozarja na neenakost spolov in delavske pravice. Njene razstave, kot je bila denimo slikarska instalacija “Slovenski delavci danes” v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku, obiskovalce nagovarjajo k razmišljanju o družbenih vprašanjih.
Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Do upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Do zdaj je imela več kot 100 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 300 skupinskih razstavah.
Prejemniki Glazerjevih listin
Poleg nagrade za življenjsko delo bodo podeljene tudi Glazerjeve listine za izjemne dosežke. Pisatelj Avgust Demšar bo prejel priznanje za delo na področju kulture oz. za trilogijo Vodnjaki, v kateri z občutkom za prostor upodablja megleni Maribor, Ptujsko Goro in namišljeno vas Vodnjaki ter prepleta raznolike družbenokritične tematike. Violinistka Oksana Pečeny, koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor, bo nagrajena za vrhunske koncertne nastope v zadnjih dveh letih. Njeno igranje odlikujeta brezhibna tehnika in izjemna virtuoznost, pri čemer se njena interpretacija razteza čez širok glasbeni repertoar. Igralec Jurij Drevenšek pa bo prejel Glazerjevo listino za vloge, ki jih odlikujeta izjemna predanost in talent, prepoznana tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu.
Odbor za podelitev nagrad so sestavljali priznani strokovnjaki s področja kulture in umetnosti: predsednik odbora Rene Maurin ter člani Jure Ivanušič, Jerneja Ferlež, Dejan Pušenjak, Bojan Labovič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, dr. Aleš Maver in Zora A. Jurič.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je pomemben del svojega življenja preživel in ustvarjal v Mariboru. Letos je odbor za podelitev nagrad prejel 31 predlogov, kar je sedem več kot lani, kar priča o bogati kulturni dejavnosti v mestu.
Slavnostna podelitev nagrad bo danes ob 19. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, kjer bodo nagrajenci prejeli zaslužena priznanja za svoje izjemne dosežke na področju kulture.
Februarja 2025 bo Nova Gorica skupaj z Gorico tudi uradno postala Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025!
S poudarkom na čezmejnem sodelovanju in bogati kulturni dediščini obeh mest bo dogajanje prepletalo glasbo, ples, gledališče in vizualne umetnosti.
Poseben vrhunec bo spektakularna otvoritev 8. februarja, ki bo združila več kot 1.000 nastopajočih in številne obiskovalce iz Slovenije, Italije in širše Evrope.
Celodnevno čezmejno dogajanje
Otvoritveni dan se bo začel ob 10. uri na železniški postaji Gorica Center, kjer se bo začela čezmejna povorka s pihalnim orkestrom Gong, ki bo vodil sprehod. Udeleženci, med katerimi bodo glasbeniki, plesalci ter folklorne skupine, bodo pot nadaljevali skozi mestne ulice, kjer se jim bodo pridružili še drugi umetniki, vključno z združenim orkestrom slovenske in italijanske policije. Prva postaja bo Travnik ob 11.15, kjer bosta obiskovalce nagovorila župana obeh mest, Rodolfo Ziberna in Samo Turel. Ob 13.15 se bo povorka nadaljevala proti nekdanji carinarnici, kjer bo ob 14. uri sledil simboličen prehod v Novo Gorico.
V Novi Gorici bo povorka potekala preko Erjavčeve ulice, Rusjanovega trga in Bevkovega trga, kjer bo ob 15. uri sledil nagovor županov ter predstavitev stojnic s kulinarično ponudbo. Parado bodo obogatili številni umetniški vložk. Dogajanje se bo postopoma selilo proti Trgu Edvarda Kardelja, kjer se bodo obiskovalci od 16. do 18. ure lahko zbrali in družili na prizorišču večernega spektakla.
Umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja
Ob 18. uri bo na Trgu Edvarda Kardelja sledil osrednji umetniški spektakel, ki ga bo režirala Neda Rusjan Bric. Gre za predstavo, ki bo združevala različne umetniške izraze ter simbolično poudarila brezmejno kulturno povezanost obeh mest. Organizatorji obljubljajo nepozaben večer, ki se bo nadaljeval s praznovanjem pod naslovom Brezmejna zabava – Borderless Party.
Februar prinaša pestro kulturno dogajanje
Poleg otvoritvenega dogodka bo februar v znamenju številnih kulturnih prireditev. 3. februarja bo celodnevni dogodek posvečen obletnici rojstva Nore Gregor, dan kasneje pa se bo ponovno odprla Muzejska zbirka Miren. Ljubitelji gledališča bodo lahko spremljali Dodekalogijo 1972–1983 režiserja Tomija Janežiča, ki bo februarja ponudila dve predstavi iz te edinstvene serije dvanajstih odrskih del.
Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje bo med 3. in 17. februarjem 2025 gostilo že 33. Dneve komedije, enega najpomembnejših gledaliških festivalov v Sloveniji, ki vsako leto pritegne množico obiskovalcev z najboljšimi komedijami slovenskih gledališč.
Festival bo potekal tako v SLG Celje kot na drugih partnerskih lokacijah v Celju, ki se že tradicionalno prelevijo v središče gledališkega dogajanja.
Tudi letošnji program festivala obeta mnogo vznemirljivih trenutkov, saj je selektorica Tereza Gregorič pripravila izjemen pregled slovenske gledališke produkcije leta 2024. Kot je povedala, ji je izbira predstav, ki so vključene v tekmovalni del, predstavljala prav poseben izziv. V tekmovalni program letošnjega festivala je vključila osem raznolikih komedij. Tri izmed njih prihajajo z neodvisne gledališke scene – Pegule, Kralj ulice in Tatovi podob. Štiri predstave, Mnogo hrupa za nič, Hrup za odrom, Kakor vam drago in 3JA!, so plod ustvarjanja institucionalnih gledališč. V tekmovalni program se je uvrstila še koprodukcijska komedija V iskanju izgubljenega jezika.
Selektorica je pri izbiri predstav postavila nekaj ključnih kriterijev: sodobnost, inovativnost in visoko raven režijske, izvedbene ter dramaturške učinkovitosti. Kot je poudarila, komedija, ki ne odraža aktualnih družbenih in političnih razmer, kaj hitro postane izpraznjena in neprimerna za današnji čas. Izpostavila je tudi plodnost slovenskega gledališča, saj so med izbranimi uprizoritvami številne, ki temeljijo prav na slovenskih dramskih novitetah.
Festival se že tradicionalno trudi dvigniti raven gledališke komedije, saj si prizadeva predstaviti najboljše predstave in komedijante, ki so oblikovali preteklo koledarsko leto. Nagrade, ki se podelijo za najboljšo predstavo, režiserja in komedijante, obogatijo celoten festival. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo dramaturginja Tajda Lipicer, umetnik Nebojša Pop-Tasića in igralka Mirande Trnjanin, bo podelila te prestižne nagrade, medtem ko bodo gledalci kot običajno izbrali svoje najljubše komedijante in predstave.
Ob tekmovalnem delu bo tudi letos potekal bogat spremljevalni program, ki vključuje predstave, okrogle mize, delavnice in koncerte, s čimer želi festival preseči gledališke okvire in stremi k povezovanju ustvarjalcev ter občinstva. Festival bo letos obogaten tudi z natečajem za izvirno slovensko komedijo z nazivom žlahtno komedijsko pero, ki je odprt za vse avtorje.
Dnevi komedije, ki s svojimi začetki segajo nazaj v leto 1992, so postali zaščitni znak Celja. Idejo za festival je predstavil upokojeni dramski igralec SLG Celje, Marjan Bačko. S podporo takratnih vodilnih v gledališču, Boruta Alujeviča in Blaža Lukana, se je rodil festival, ki se je hitro razširil in iz lokalnega dogodka prerasel v pomemben slovenski gledališki dogodek.
V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu bodo danes, 10. januarja 2025, premierno uprizorili monodramo Tako bližji, delo tržaškega avtorja in režiserja Luce Quaie.
Predstava, nastala v sodelovanju s tržaškim gledališčem La Contrada, je zasnovana dvojezično, kar odraža kulturno raznolikost regije.
Osrednja tema monodrame je nezaupanje do drugačnosti in vpliv sodobne tehnologije na odnose v globaliziranem svetu.
Foto: Luca Quaia
Monodrama spremlja mlado žensko, ki se sooča z izzivi sodobnega življenja. Protagonistka, sodobna in globalno povezana posameznica, se odloči za selitev, ki jo sprva doživlja kot priložnost za nov začetek. Vendar pa njen idealizem hitro trči ob realnost, ko odkrije, da je njen novi sosed prišlek iz oddaljene kulture. Srečanje z drugačnostjo jo prisili v soočanje z lastnimi predsodki, strahovi in krhkostjo, ki izhajajo iz vzgoje, življenjskih izkušenj in osebnih omejitev.
Zabarikadirana v svojem stanovanju protagonistka raziskuje lastne notranje konflikte, medtem ko z občasno ironičnim tonom razmišlja o sodobnih stereotipih. Kot je dejal režiser Quaia, je to »lahkotna, a pomenljiva zgodba o strahovih pred tistim, česar ne poznamo in kar ne želimo spoznati.«
Osrednji motiv predstave je sprejemanje »drugačnega od sebe« in vpliv predsodkov na odnose. Monodrama razkriva, kako lahko nezaupanje do drugačnih vodi v izkrivljene odnose, ki utrjujejo klišeje in normalizirajo nasilje ter diskriminacijo. Predstava se dotika tudi vpliva sodobne tehnologije – protagonistka je žrtev digitalnega sveta, ki ji pogosto nadomešča resnične človeške stike.
Foto: Luca Quaia
»Na praznem odru, obkrožena s selitvenimi škatlami, protagonistka potuje skozi spomine, fantazije, strahove in nostalgijo. Tako občinstvo vodi skozi razmislek o nas samih – o naši domnevni civiliziranosti in predsodkih, ki jih še vedno gojimo,« dodaja Quaia.
Luca Quaia je v predstavi prevzel več vlog, saj je poleg pisanja besedila in režije poskrbel še za scenografijo in osvetljavo. Glasbo in zvočne učinke je ustvaril Francesco Sgrò, kostume pa Antonella Caprioli. Glavna igralka Lara Komar, ki je tekstu vdihnila življenje, je priznana gledališka in filmska igralka, znana tako v slovenskem kot italijanskem prostoru. Njen nastop je omogočil izvedbo predstave v obeh jezikih.
Tako bližji je premiero doživela v italijanščini v Gledališču dei Fabbri, lani pa je prvič zaživela tudi v slovenskem jeziku v okviru goriškega abonmaja SSG. Besedilo je prevedel nekdanji član SSG Janko Petrovec, danes odgovorni urednik Radia Koper. Uprizoritev v SSG bo na sporedu do 26. januarja, z italijanskimi nadnapisi. Posebnost prvih dveh nedeljskih ponovitev je brezplačni avtobusni prevoz za obiskovalce.
