by admin | Jan 10, 2025 | Gledališče
V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu bodo danes, 10. januarja 2025, premierno uprizorili monodramo Tako bližji, delo tržaškega avtorja in režiserja Luce Quaie.
Predstava, nastala v sodelovanju s tržaškim gledališčem La Contrada, je zasnovana dvojezično, kar odraža kulturno raznolikost regije.
Osrednja tema monodrame je nezaupanje do drugačnosti in vpliv sodobne tehnologije na odnose v globaliziranem svetu.
Foto: Luca Quaia
Monodrama spremlja mlado žensko, ki se sooča z izzivi sodobnega življenja. Protagonistka, sodobna in globalno povezana posameznica, se odloči za selitev, ki jo sprva doživlja kot priložnost za nov začetek. Vendar pa njen idealizem hitro trči ob realnost, ko odkrije, da je njen novi sosed prišlek iz oddaljene kulture. Srečanje z drugačnostjo jo prisili v soočanje z lastnimi predsodki, strahovi in krhkostjo, ki izhajajo iz vzgoje, življenjskih izkušenj in osebnih omejitev.
Zabarikadirana v svojem stanovanju protagonistka raziskuje lastne notranje konflikte, medtem ko z občasno ironičnim tonom razmišlja o sodobnih stereotipih. Kot je dejal režiser Quaia, je to »lahkotna, a pomenljiva zgodba o strahovih pred tistim, česar ne poznamo in kar ne želimo spoznati.«
Osrednji motiv predstave je sprejemanje »drugačnega od sebe« in vpliv predsodkov na odnose. Monodrama razkriva, kako lahko nezaupanje do drugačnih vodi v izkrivljene odnose, ki utrjujejo klišeje in normalizirajo nasilje ter diskriminacijo. Predstava se dotika tudi vpliva sodobne tehnologije – protagonistka je žrtev digitalnega sveta, ki ji pogosto nadomešča resnične človeške stike.
Foto: Luca Quaia
»Na praznem odru, obkrožena s selitvenimi škatlami, protagonistka potuje skozi spomine, fantazije, strahove in nostalgijo. Tako občinstvo vodi skozi razmislek o nas samih – o naši domnevni civiliziranosti in predsodkih, ki jih še vedno gojimo,« dodaja Quaia.
Luca Quaia je v predstavi prevzel več vlog, saj je poleg pisanja besedila in režije poskrbel še za scenografijo in osvetljavo. Glasbo in zvočne učinke je ustvaril Francesco Sgrò, kostume pa Antonella Caprioli. Glavna igralka Lara Komar, ki je tekstu vdihnila življenje, je priznana gledališka in filmska igralka, znana tako v slovenskem kot italijanskem prostoru. Njen nastop je omogočil izvedbo predstave v obeh jezikih.
Tako bližji je premiero doživela v italijanščini v Gledališču dei Fabbri, lani pa je prvič zaživela tudi v slovenskem jeziku v okviru goriškega abonmaja SSG. Besedilo je prevedel nekdanji član SSG Janko Petrovec, danes odgovorni urednik Radia Koper. Uprizoritev v SSG bo na sporedu do 26. januarja, z italijanskimi nadnapisi. Posebnost prvih dveh nedeljskih ponovitev je brezplačni avtobusni prevoz za obiskovalce.
by admin | Jan 3, 2025 | Gledališče
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) in SNG Drama Ljubljana tudi v sezoni 2024/25 nadaljujeta s skupnimi dogodki v ciklu SLOGI in Drama, kjer sodelavci SLOGI aktualne uprizoritve SNG Drama Ljubljana še pred premierami v sezoni 2023/24 postavljajo v širši zgodovinski, umetniški in družbeni kontekst.
Dogodki ponujajo ekskluzivni vpogled v zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja in občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina. Tokratno predavanje bo hkrati napovedalo uprizoritev Za narodov blagor Ivana Cankarja v režiji Vita Tauferja. Slavna komedija v štirih dejanjih, ki jo poleg Cankarjeve značilne dramske pisave odlikujejo duhoviti dialogi in mojstrska karakterizacija oseb, se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Premiera bo v sredo, 15. januarja, ob 20. uri na Velikem odru na Litostrojski 56.
»Zdaj pripravljam našim filistrom še nekoliko mastnejšo jed,« je Ivan Cankar leta 1899 pisal bratu Karlu. »Obrcal sem vse slovensko naprednjaštvo, liberalnost, patriotično navdušenost (fej!) in globoko ljubezen do ‘preprostega’ naroda (barab). Naslov te komedije je ‘Za narodov blagor’.«
Cankar je naslednje leto rokopis istočasno poslal založniku Schwentnerju in Deželnemu gledališču; a medtem ko je igra objavo doživela leta 1901, je na ljubljansko uprizoritev morala počakati šest let. Med drugimi ji je nasprotoval tedanji gledališki intendant Fran Govekar, ki je dajal prednost nezahtevnim, zabavnim igram, s tem pa sprožil tudi znamenito polemiko s Cankarjem.
Duša Počkaj kot Helena in Stane Sever kot Aleksej pl. Gornik v: Ivan Cankar, Za narodov blagor, r. Mile Korun, Drama SNG v Ljubljani, 1958/59. Foto: Vlastja Simončič; vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Krstno uprizoritev je satira Za narodov blagor doživela leta 1905 v Pragi, na ljubljanski repertoar pa je bila uvrščena, ko je leta 1906 vodenje gledališča prevzel Friderik Juvančič. Požela je navdušenje občinstva in kritike, pozneje pa ni minilo desetletje, ne da bi katero od slovenskih poklicnih gledališč uprizorilo to Cankarjevo družbenokritično komedijo. Z njo so se srečala različna režijska imena, nekatera večkrat. Denimo Milan Skrbinšek, ki je v letih 1919–1920 na odru tržaškega gledališča uprizoril skoraj celoten Cankarjev dramski opus, pozneje pa je dramatikova dela postavljal še na odrih drugih gledališč.
V poznejših desetletjih so med drugim nastale različne režijske postavitve Mileta Koruna, začenši z uprizoritvijo v ljubljanski Drami leta 1958. Vladimir Kralj je ocenil, da je bila ta »prijetno presenečenje. Tako v režijskem kot v igralskem pogledu je bila vsa sveža, nova, odkrivala je stvari, ki jih v dosedanjih uprizoritvah tega dela nismo opazili. /…/ Povsem izvirni pa sta bili dve igralski ustvaritvi – Gornik Staneta Severja in Grudnovka Duše Počkajeve.«
Kako so Heleno Gruden, ki ima med Cankarjevimi ženskimi liki posebno mesto, oblikovale druge nosilke vloge? Kako so se igre o preračunljivem ravnanju narodnih veljakov lotevali prihodnji ustvarjalci in kako je posamezne interpretacije definiral vsakokratni družbenopolitični kontekst?
Vabljeni na zgodovinski prelet gledaliških srečevanj s Cankarjevim Narodovim blagrom, ki ga pripravlja teatrologinja in kustosinja Ana Perne.
Pogovor bo potekal 08. 01. 2025 ob 18.00 (Drama kavarna, SNG Drama Ljubljana, Litostrojska 56) nad preddverjem Velikega odra, vhod v kavarno je z Ulice Alme Sodnik.
Vir: SLOGI
by admin | Jun 4, 2024 | Gledališče
Včeraj se je začelo 59. Borštnikovo srečanje!
Borštnikovo srečanje bo potekalo med 3. in 16. junijem v Mariboru.
V ospredju programa je dvanajst različnih, a vrhunskih slovenskih uprizoritev, ki jih je za tekmovalni program izbral letošnji selektor Blaž Lukan. “Večina predstav se osredotoča na subjekte, ki odražajo sodobnega človeka z razpršenim fokusom in s temeljno nemočjo v družbenih vlogah”, je izpostavil Lukan.
Predstavam v tekmovalnem programu se bodo v spremljevalnem delu pridružile uprizoritve po izboru umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka. Letos pa je festival pripravil tudi svojo prvo mednarodno festivalsko koprodukcijo v okviru projekta “Sence pandemije: skriti glasovi,” (ter v sodelovanju z Zagrebškim gledališčem mladih in Beograjskim dramskim gledališčem), uprizoritev Konec sveta v treh dejanjih v režiji Selme Spahić, ki bo pri nas premierno predstavljena danes, 4. junija, v SNG Maribor.
Slavnostna otvoritev festivala bo potekala v petek, 7. junija, ob 20. uri s predstavo Soul Chain/Vezi duš mednarodno uveljavljene koreografinje Sharon Eyal. V sklopu mednarodnega programa se bodo predstavili še drugi umetniki in uprizoritve, kot so Angel zgodovine v produkciji Sotterraneo iz Italije, Svetovja v produkciji Compagnie Mossoux-Bonté iz Belgije in hrvaška uprizoritev Mati in otrok v režiji Matije Ferlina.
Festivalski program poleg kakovostnih uprizoritev prinaša tudi strokovne dogodke, pogovore o predstavah, predstavitve strokovne literature in pogovore z gledališkimi ustvarjalci. Potekala bo tudi mednarodna konferenca o dokumentarnem gledališču, okrogla miza o gledališki kritiki ipd. V sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo pa festival tudi letos v sklopu Študentsko gledališče predstavlja bogat izbor študentskih produkcij delavnic.
Na sklepni slovesnosti bodo poleg nagrad podelili še znameniti Borštnikov prstan, ki ga letos prejme Branko Šturbej. Podelitev bo potekala v nedeljo, 16. junija, ob 20. uri v SNG Maribor.
by admin | Maj 27, 2024 | Gledališče
25. maja so v SNG Nova Gorica podelili nagrade primorskih gledališč tantadruj!
Nagrada, ki je poimenovana po junaku pisatelja Cirila Kosmača, je nagrada treh primorskih gledališč: Gledališča Koper, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Z njo pa počastijo izstopajoče primorske gledališke ustvarjalce.
Nagrado tantadruj 2024 za življenjsko delo je prejel upokojeni gledališki lektor SNG Nova Gorica in prevajalec Srečko Fišer, nagradili so tudi uprizoritev Ubesedovanje po besedilu Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja, Darjana Mihajlovića Cerarja za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova, tantadruja za igralske stvaritve pa je prejela Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič.
Člani žirije za nagrado za življenjsko delo so bili Marij Čuk (predsedujoči), Vesna Humar in Alen Jelen, o ostalih nagrajencih pa je odločala žirija v sestavi Matej Bogataj (predsedujoči), Ana Perne in Martin Lissiach.
Kot so zapisali v utemeljitvi letošnji nagrajenec za življenjsko delo Srečko Fišer “že več kot štiri desetletja sooblikuje podobo gledališča kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. Največ je seveda ustvarjal v novogoriškem gledališču, kjer je bil do nedavnega zaposlen kot lektor, bil tudi umetniški vodja in dragocen dramaturški sodelavec, v vseh slovenskih gledališčih pa igrajo njegove odlične prevode tako sodobnih kot klasičnih iger iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika. /…/ Ustvarjanje Srečka Fišerja je odlično tako na polju literature kot gledališča, pomenljivo intenzivno pa na njunem stičišču. /…/ Srečko Fišer je obogatil in še bogati ne samo primorski, temveč slovenski gledališki prostor z izstopajočim intelektualnim duhom in hkrati pretanjenim čustvovanjem, dojemanjem in razumevanjem življenja, usod posameznika in skupnosti.”
Uprizoritev Ubesedovanje, “Pasolinijevega zapletenega in večplastnega besedila o nekakšnem anti-Ojdipu, o posledicah očetovega umora sina po mučnih erotičnih sanjah“, se po mnenju žirije “ustvarjalna ekipa loteva z okvirom, v katerega vključi zadnji avtorjev intervju, kar daje uprizoritvi dokumentarnost in kaže, da se bo ukvarjala s fenomenom Pasolini, ne le z besedilom. /…/ Pripoved o očetih fašizma, ki ljudožersko ubijajo in posiljujejo naslednjo generacijo, zaživi z uprizoritvijo, ki ob uporabi celotnega gledališkega prostora in različnih medijev ni nikoli didaskalična, ampak široko zasnovana odrska naracija kontroverznega italijanskega intelektualca in njegove neprizanesljive kritike italijanski povojni družbi.”
Scenograf Darjan Mihajlović Cerar je bil nagrajen za minimalistično, vendar sugestivno in mestoma alegorično scenografijo, “ki v mračnem in pridušeno temačnem odrskem prostoru razpre njegovo globino, hkrati pa z vertikalnimi in horizontalnimi režami sugerira upanje in vzpostavi stilizirane prostore onstranskega. Čeprav se igra dogaja v zunanjih in izpostavljenih prostorih, skope scenske rešitve z nekaj elementi in sugestivno temno zadnjo steno ob podpori kostumografije in glasbe omogočajo sugestiven in metaforičen prostor igre in dosledno izpeljavo premišljenega režijskega pristopa.”
Za igralske dosežke Ane Facchini v predstavi Najboljša evropska predstava ter Mnogo hrupa za nič pa so žiranti izpostavili, da je reči, da je njena igra “v Najboljši evropski predstavi suverena, še premalo zajame moč njenega igralskega izraza, zlasti ker v tej mednarodni koprodukciji nastopi v tujem (angleškem) jeziku. Pravzaprav deluje, kot bi se z vlogo festivalske direktorice znašla v povsem domačem okolju“. Za njeno vlogo v Mnogo hrupa za nič, pa so dodali, da “v tokratnem uprizoritvenem branju osvobojeni posameznih patriarhalnih karakteristik, Facchini prevzame vlogo svojevrstne mater familias, ki s sprehajalno palico odreja takt lastnim posegom v dejanje, situacije z rahlo poudarjeno obrazno mimiko mestoma tudi porogljivo komentira, medtem ko v dogajalnem zapletu silovito uveljavi svoj oblastniški položaj, a okoliščine obenem izkoristi za karakterno bogato komično plastenje“.
Vir: SNG Nova Gorica
by admin | Maj 6, 2024 | Gledališče
Drama že od leta 2015 razpisuje natečaj Najst za dramsko besedilo za mlade.
Avtorje izbranih besedil povabijo v Dramo, kjer jim sodelavci iz Drame predstavijo posebnosti pisanja za gledališče in jim pomagajo izpiliti dramsko pisanje. Natečaj je izvrstno povezovanje gledališča z mladimi ustvarjalci in sad teh sodelovanj so številni zanimivi gledališki dogodki, ki so zaživeli v Drami.
Mlade ljubitelje gledališča in dramskega pisanja, stare od 15 do 18 let, vabijo, da napišejo krajše dramsko besedilo z naslovom Dokler ne doživiš, ne verjameš.
V življenju se neprestano učimo, različni dogodki vplivajo na nas in nas oblikujejo ter spreminjajo naše poglede na svet, na ljudi in tudi na nas same. Zanima jih dramska situacija, dogodek, ki obrne na glavo ustaljen pogled posameznika. Iščejo vaše pristne odzive in asociacije, ki bodo nadgradile temo natečaja. Pišite o lastnih izkušnjah, resničnih ali izmišljenih dogodkih, tema natečaja naj bo le izhodišče za vaše dramsko besedilo.
Rok za oddajo besedil je ponedeljek, 14. oktobra 2024 (datum poštnega žiga).
Vprašanja o natečaju lahko pošljete na spela.sinigoj@drama.si.
Vir: Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana
by admin | Maj 6, 2024 | Gledališče
V mesecu maju v okviru sklopa Nagib na oder, ki je zasnovan kot postprodukcijska platforma, društvo Nagib gosti projekt Na delo!
Avtorji (Teja Reba, Špela Trošt, Tomaž Grom, Loup Abramovici, Lana Zdravković in gosti) v svojih delih raziskujejo parametre umetniškega ustvarjanja in družbenih odnosov, procesov, konvencij in vrednot povezanih z delom: kdo proizvaja, kdo je lastnik, kdo potrošnik. Vsem delom je skupno to, da obstajajo le v prostoru in času, ki ga zasedajo, ter s participacijo ljudi, ki jih soustvarjajo.
Za izvedbo projekta k sodelovanju vabijo:
– otroke v starosti med 8 in 12 let
– ženske v starosti med 20 in 100 let
– plesalke_ce in druge izvedbene ustvarjalke_ce,
ki boste del javne uprizoritve!
Foto: Marcandrea
Priprave na dogodek bodo potekale v petek, 17.5.2024, od 17:30 do 19:30, v Kulturnem inkubatorju, in sicer v obliki delavnic pod naslovom Na delo!: Kaj boš, ko boš velik_a?; Na delo!: 636,78 in Na delo!: To ni moje delo.
Vsi, ki bi želeli sodelovati, pišite na info@nagib.si.
Rok za prijavo je 10.5.2024.
Dan po delavnicah, v soboto, 18.5.2024, ob 19:00, prav tako v Kulturnem inkubatorju, pa sledi še javna uprizoritev Na delo!
“Delo je živi, obliko dajajoči ogenj, ki oblikuje vzorec; je minljivost stvari, njihova začasnost, kot njihova preobrazba z živim časom.” (Marx)
Na delo! lepo vabljeni vsi tudi tisti, ki ne boste aktivno sodelovali pri izvedbi!
Vir: Nagib
