Legendarna ameriška glasbenica, pesnica in pisateljica Patti Smith bo jeseni izdala novo avtobiografsko delo z naslovom Bread of Angels.
Knjiga, ki bo pri založbi Random House izšla 4. novembra, je po besedah avtorice nastajala več kot desetletje in prinaša intimen vpogled v ključna obdobja njenega življenja.
V sporočilu za javnost je Smith dejala, da nova knjiga prinaša »ples svetlobe in teme« ter da upa, da bodo bralci v njej »našli tisto, kar potrebujejo«. To bi naj bilo njeno najbolj osebno delo doslej – zajema obdobje od mladosti in prvih pesniških poskusov, preko nastanka prelomnih albumov Horses (1975) in Easter (1978), pa vse do skupnega življenja in vzgoje otrok z možem Fredom ‘Sonicom’ Smithom v Michiganu.
Memoar se bo poglabljal tudi v obdobje osebnih izgub in žalovanja, ki ga Smith prepleta z občutki hvaležnosti ter neomajno predanostjo pisanju. Po navedbah založbe pisanje v knjigi nastopa kot rdeča nit, ki jo spremlja skozi najtežje trenutke življenja, hkrati pa izraža moč umetnosti, da vsakdanje spremeni v nekaj izjemnega, bolečino pa v upanje.
Bread of Angels bo njena četrta avtobiografska knjiga, po odmevnih in nagrajenih naslovih Just Kids (2010), M Train (2015) ter Year of the Monkey (2019). Njeno pisanje je že večkrat naletelo na izjemen odziv – knjiga Just Kids, ki opisuje njen odnos s fotografom Robertom Mapplethorpeom, je prejela nagrado National Book Award, medtem ko je zvočna različica M Train bila nominirana za grammyja.
Izid knjige bo pospremila tudi jubilejna koncertna turneja. Ob 50. obletnici izida albuma Horses je že februarja napovedala jubilejno turnejo po Evropi in ZDA. Na odru jo bosta spremljala dolgoletna glasbena sodelavca, kitarist Lenny Kaye in bobnar Jay Dee Daugherty, ki sta sodelovala že pri originalnem albumu.
Izid knjige 4. novembra bo simboličen tudi zaradi osebnega pomena tega datuma – istega dne leta 1994 je umrl njen mož Fred Smith, 4. november pa je tudi rojstni dan njenega preminulega prijatelja Mapplethorpea.
V času, ko se filmska industrija sprašuje, kako ponovno napolniti kinodvorane, Sony Pictures stavi na brezčasno moč glasbe – in na zgodbe štirih posameznikov, ki so zaznamovali 20. stoletje.
Režiser Sam Mendes bo leta 2028 predstavil štiri samostojne biografske filme o članih skupine The Beatles, vsak posvečen enemu od njenih članov: Johnu Lennonu, Paulu McCartneyju, Georgeu Harrisonu in Ringu Starru.
Gre za edinstven projekt v zgodovini filma – Mendes in studio so ga poimenovali “prva filmska saga, ustvarjena za maratonsko gledanje v kinu”. Vsi štirje filmi bodo premierno prikazani aprila 2028, v kratkem časovnem razmiku, kar predstavlja drzno potezo v dobi pretočnih vsebin in fragmentirane pozornosti.
Intimna zgodba štirih ikon
Sam Mendes, z oskarjem nagrajeni režiser filmov Lepota po ameriško, 1917 in Skyfall, je projekt napovedal na filmskem sejmu CinemaCon v Las Vegasu, kjer so prvič javno predstavili tudi igralsko zasedbo. V vlogi McCartneyja bo nastopil Paul Mescal, Johna Lennona bo upodobil Harris Dickinson, Georgea Harrisona bo zaigral Joseph Quinn, vlogo Ringa Starra pa bo prevzel Barry Keoghan.
“Dolgo sem razmišljal o tem, kako povedati zgodbo o Beatlih na način, ki bi bil drugačen od dosedanjih pristopov,” je dejal Mendes. “Ne gre le za kronologijo uspehov, temveč za poskus razumevanja štirih posameznikov, ki so skupaj ustvarili nekaj brezčasnega – in hkrati vsakega posebej, v njihovem osebnem in čustvenem svetu.”
Vsak film bo tako gledalca povabil v notranji svet enega člana skupine, s svojo lastno vizijo, tonom in pripovedno nitjo. S tem naj bi Mendes presegel klasični format glasbenih biografij ter ponudil razmislek o tem, kako se kolektivni mit gradi iz zelo osebnih doživljajev.
Vrnitev k velikim zgodbam na velikem platnu
Beatli so po podatkih ameriškega združenja RIAA še vedno najbolj prodajana glasbena skupina vseh časov. A njihova zapuščina presega številke – so simbol kulturne preobrazbe, političnega prebujenja in umetniške svobode, ki odmeva še danes. Zato ni presenetljivo, da so v projekt vključeni tudi Apple Corps, nosilci avtorskih pravic skupine, ki so Mendesu odobrili dostop do izvirnega gradiva.
Direktor Sonyja Tom Rothman je dejal, da “takšna drznost zahteva tudi drzno distribucijsko strategijo”. Po njegovih besedah gre za zgodbo, ki zahteva velik platno – ne le zaradi obsega in glasbe, temveč zaradi čustvene globine, ki jo želi ekipa prenesti na občinstvo.
Kino kot prostor skupnosti
Projekt prihaja v času, ko se filmska industrija še vedno pobira po pandemiji in industrijskih stavkah. V prvem četrtletju leta 2025 so prihodki kinematografov v ZDA za 11 % nižji kot lani, skoraj 40 % pod tistimi iz leta 2019. V tem kontekstu Mendesova štirikratna biografska saga ne pomeni le poklona Beatlom, temveč tudi jasno stališče o tem, kaj pomeni skupna kinematografska izkušnja.
Islandska umetnica Björk, znana po edinstvenem prepletanju glasbe, vizualne umetnosti in performansa, bo maja letos oboževalcem predstavila koncertni film Cornucopia, ki poskuša ujeti razsežnost njene doslej najambicioznejše odrske stvaritve.
Cornucopia bo 7. maja na ogled v več kot 500 kinematografih v 25 državah po svetu, med drugim v ZDA, Nemčiji, na Danskem, Švedskem, Veliki Britaniji in Španiji.
Film, ustvarjen v sodelovanju z Mercury Studios in Universal Music Group, gledalcem ponuja izjemno vizualno in zvočno izkušnjo v 4K ločljivosti in sistemu Dolby Atmos. Njegov namen je omogočiti čim bolj celovito potopitev v umetničin domišljijski svet. Ob njem bodo predvajani tudi trije glasbeni videi, ki jih je Björk izbrala in producirala sama.
Cornucopia temelji na albumih Utopia (2017) in Fossora (2022), s katerima se Björk poglablja v tematike povezanosti z naravo, duhovnosti in ekološke zavesti. Pri tem se posveča tudi viziji o prihodnosti brez okoljskega uničenja – svetu, v katerem umetnost ponuja alternativo distopiji. Vizualna podoba filma je plod sodelovanja z argentinsko režiserko Lucrecio Martel, ki je koncert preobrazila v vizualno-čutno izkušnjo, obogateno z različnimi projekcijami, zanimivimi scenskimi elementi in nenavadnimi glasbili.
Turneja Cornucopia se je začela leta 2019 v newyorškem kulturnem centru The Shed in po več prekinitvah zaradi pandemije do leta 2023 zaživela v 45 predstavah na štirih celinah. Vzporedno s filmom je Björk oktobra izdala tudi knjigo Cornucopia, v kateri popisuje proces nastajanja in vizijo celotnega projekta.
A umetnica ostaja tudi kritična opazovalka sodobne glasbene industrije. V nedavnem pogovoru za švedski dnevnik Dagens Nyheter je ostro obsodila pretočne platforme, zlasti Spotify, za katerega je dejala, da je »verjetno najslabša stvar, ki se je zgodila glasbenikom«. Po njenem mnenju pretočna kultura ni le preoblikovala načina poslušanja glasbe, temveč tudi pogoje ustvarjanja in preživetja umetnikov, zlasti mlajših.
Koncertna izkušnja ostaja za Björk temeljnega pomena: »Živa izvedba je, in vedno bo, bistveni del tega, kar počnem,« je povedala.
Danes, 20. marca 2025, bodo v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor podelili Glazerjeve nagrade, s katerimi Mestna občina Maribor izkazuje priznanje posameznikom za izjemne dosežke na področju kulture.
Glazerjeva nagrada za življenjsko delo: Anka Krašna
Letošnja prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo je akademska slikarka Anka Krašna. Njeno slikarstvo izraža močna čustva in intuitivno zaznavo sveta okoli sebe. V svojih delih se osredotoča na moč narave ter družbene problematike, pri čemer kritično opozarja na neenakost spolov in delavske pravice. Njene razstave, kot je bila denimo slikarska instalacija “Slovenski delavci danes” v opuščenem objektu tekstilne tovarne v Majšperku, obiskovalce nagovarjajo k razmišljanju o družbenih vprašanjih.
Krašna je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1976 in tam leta 1979 zaključila specialistični študij za slikarstvo. Do upokojitve je bila zaposlena kot redna profesorica za slikarsko oblikovanje na mariborski Pedagoški fakulteti. Do zdaj je imela več kot 100 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 300 skupinskih razstavah.
Prejemniki Glazerjevih listin
Poleg nagrade za življenjsko delo bodo podeljene tudi Glazerjeve listine za izjemne dosežke. Pisatelj Avgust Demšar bo prejel priznanje za delo na področju kulture oz. za trilogijo Vodnjaki, v kateri z občutkom za prostor upodablja megleni Maribor, Ptujsko Goro in namišljeno vas Vodnjaki ter prepleta raznolike družbenokritične tematike. Violinistka Oksana Pečeny, koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor, bo nagrajena za vrhunske koncertne nastope v zadnjih dveh letih. Njeno igranje odlikujeta brezhibna tehnika in izjemna virtuoznost, pri čemer se njena interpretacija razteza čez širok glasbeni repertoar. Igralec Jurij Drevenšek pa bo prejel Glazerjevo listino za vloge, ki jih odlikujeta izjemna predanost in talent, prepoznana tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu.
Odbor za podelitev nagrad so sestavljali priznani strokovnjaki s področja kulture in umetnosti: predsednik odbora Rene Maurin ter člani Jure Ivanušič, Jerneja Ferlež, Dejan Pušenjak, Bojan Labovič, Barbara Švrljuga Hergovich, Borut Gombač, dr. Aleš Maver in Zora A. Jurič.
Glazerjeve nagrade so poimenovane po pesniku Janku Glazerju, ki je pomemben del svojega življenja preživel in ustvarjal v Mariboru. Letos je odbor za podelitev nagrad prejel 31 predlogov, kar je sedem več kot lani, kar priča o bogati kulturni dejavnosti v mestu.
Slavnostna podelitev nagrad bo danes ob 19. uri v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, kjer bodo nagrajenci prejeli zaslužena priznanja za svoje izjemne dosežke na področju kulture.
Leta 1977 sta Nasini vesoljski plovili Voyager 1 in 2 v globine vesolja ponesli znamenite “zlate plošče”, ki vsebujejo 27 glasbenih del različnih kultur in obdobij.
Vendar pa med njimi ni bilo skladbe, ki jo mnogi štejejo za eno največjih mojstrovin klasične glasbe – Na lepi modri Donavi Johanna Straussa ml.
Dve stoletji po skladateljevem rojstvu bo to zgodovinsko “kozmično napako” popravila Evropska vesoljska agencija (ESA) v sodelovanju z Dunajskim turističnim uradom. 31. maja 2025 bo Straussov valček predvajan v medzvezdni prostor.
Koncert, ki bo presegel meje Zemlje
Slovesni koncert bo potekal v dunajskem Muzeju uporabnih umetnosti (MAK), kjer bo Dunajski simfonični orkester pod taktirko Petra Popelke izvedel sklop del s kozmično tematiko, pri čemer bo vrhunec večera prav izvedba valčka Na lepi modri Donavi. Ta bo v realnem času poslana proti Voyagerju 1.
Signal bo s svetlobno hitrostjo potoval proti vesoljski sondi, ki je trenutno več kot 25 milijard kilometrov oddaljena od Zemlje. Po približno 23 urah bo Straussova glasba dosegla Voyager 1, ki že desetletja nosi kulturno sporočilo človeštva v neznano.
Dvojno praznovanje: Strauss in ESA
Dogodek bo del širše kampanje Dunajskega turističnega urada ob 200. obletnici rojstva Johanna Straussa ml. Istočasno pa bo ESA obeležila 50 let svojega obstoja, kar daje dodatno simboliko temu edinstvenemu trenutku v zgodovini glasbe in vesoljskih raziskovanj.
Norbert Kettner, direktor Dunajskega turističnega urada, poudarja pomen tega dogodka: “Odsotnost tega ikoničnega valčka na zlatih ploščah Voyagerja je bila zgodovinska napaka, ki jo zdaj popravljamo. Pošiljamo ga tja, kamor spada – v vesolje, da postane del neskončne človeške zapuščine.”
Posebnost projekta “Waltz into Space” je tudi možnost sodelovanja javnosti. Organizatorji vabijo vse zainteresirane, da simbolično prispevajo k tej zgodovinski misiji, tako da izberejo svojo najljubšo noto iz valčka in jo virtualno pošljejo v vesolje. Ko bo vseh 13.743 not izbranih, bo celotna skladba poslana med zvezde.
Februarja 2025 bo Nova Gorica skupaj z Gorico tudi uradno postala Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025!
S poudarkom na čezmejnem sodelovanju in bogati kulturni dediščini obeh mest bo dogajanje prepletalo glasbo, ples, gledališče in vizualne umetnosti.
Poseben vrhunec bo spektakularna otvoritev 8. februarja, ki bo združila več kot 1.000 nastopajočih in številne obiskovalce iz Slovenije, Italije in širše Evrope.
Celodnevno čezmejno dogajanje
Otvoritveni dan se bo začel ob 10. uri na železniški postaji Gorica Center, kjer se bo začela čezmejna povorka s pihalnim orkestrom Gong, ki bo vodil sprehod. Udeleženci, med katerimi bodo glasbeniki, plesalci ter folklorne skupine, bodo pot nadaljevali skozi mestne ulice, kjer se jim bodo pridružili še drugi umetniki, vključno z združenim orkestrom slovenske in italijanske policije. Prva postaja bo Travnik ob 11.15, kjer bosta obiskovalce nagovorila župana obeh mest, Rodolfo Ziberna in Samo Turel. Ob 13.15 se bo povorka nadaljevala proti nekdanji carinarnici, kjer bo ob 14. uri sledil simboličen prehod v Novo Gorico.
V Novi Gorici bo povorka potekala preko Erjavčeve ulice, Rusjanovega trga in Bevkovega trga, kjer bo ob 15. uri sledil nagovor županov ter predstavitev stojnic s kulinarično ponudbo. Parado bodo obogatili številni umetniški vložk. Dogajanje se bo postopoma selilo proti Trgu Edvarda Kardelja, kjer se bodo obiskovalci od 16. do 18. ure lahko zbrali in družili na prizorišču večernega spektakla.
Umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja
Ob 18. uri bo na Trgu Edvarda Kardelja sledil osrednji umetniški spektakel, ki ga bo režirala Neda Rusjan Bric. Gre za predstavo, ki bo združevala različne umetniške izraze ter simbolično poudarila brezmejno kulturno povezanost obeh mest. Organizatorji obljubljajo nepozaben večer, ki se bo nadaljeval s praznovanjem pod naslovom Brezmejna zabava – Borderless Party.
Februar prinaša pestro kulturno dogajanje
Poleg otvoritvenega dogodka bo februar v znamenju številnih kulturnih prireditev. 3. februarja bo celodnevni dogodek posvečen obletnici rojstva Nore Gregor, dan kasneje pa se bo ponovno odprla Muzejska zbirka Miren. Ljubitelji gledališča bodo lahko spremljali Dodekalogijo 1972–1983 režiserja Tomija Janežiča, ki bo februarja ponudila dve predstavi iz te edinstvene serije dvanajstih odrskih del.
