by admin | Nov 26, 2025 | Glasba
Slovenski filharmoniki so v soboto prileteli iz Južne Koreje na Japonsko, kjer bodo izvedli kar šest koncertov.
Nedeljo so kot enega redkih prostih dni izkoristili za raziskovanje Tokia, njen večer pa je nato zaznamovalo druženje Orkestra Slovenske filharmonije in Berlinskih filharmonikov, ki trenutno prav tako gostujejo v Aziji.
V ponedeljek, 24. novembra 2025, je Orkester Slovenske filharmonije izvedel prvi koncert na Japonskem. Pod vodstvom Kahija Solomnišvilija je nastopil v Dvorani Minato Mirai v Jokohami, drugem največjem mestu na Japonskem.
Foto: Mitja Mlakar (XO Studio)
Na odru izjemne jokohamske dvorane se je sestavu tokrat pridružil Alexander Gadjiev, eden najpomembnejših predstavnikov modernega evropskega pianizma, ki je z Orkestrom Slovenske filharmonije občinstvo navdušil s Koncertom za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova. Po bučnem aplavzu je Gadjiev zaigral kar dva dodatka, Preludij v h-molu, BWV 855a Johanna Sebastiana Bacha v priredbi Alexandra Siolitja in Mazurko v cis-molu op. 63 št. 3 Frédérica Chopina.
Orkester Slovenske filharmonije je sicer koncert odprl s skladbo Shadows of Stillness (Sence tišine) naše mednarodno uveljavljene komponistke Nine Šenk (1982) in v drugem delu igral Simfonijo št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Od občinstva se je na koncu poslovil s kar dvema dodatkoma, Slovanskim plesom št. 3 v As-duru, op. 46, »Polko« Antonína Dvořáka in delom Sakura (Češnjevi cvetovi) Tošia Hosokave. Izvedba slednje skladbe je bila še posebej pomenljiva, saj se je koncerta udeležil tudi skladatelj, ki se je po koncertu orkestru zahvalil za čudovito izvedbo.
Foto: Mitja Mlakar (XO Studio)
Slovenski filharmoniki bodo v naslednjih dneh nastopili še v Tokijskem metropolitanskem gledališču, Simfonični dvorani v Osaki in Mestni kulturni dvorani Musašino v Tokiu, po vrnitvi s turneje pa bodo izbrana dela s programa gostovanja predstavili tudi v Ljubljani.
V četrtek, 11. decembra 2025, in v petek, 12. decembra 2025, bodo ravno tako pod vodstvom dirigenta Kahija Solomnišvilija na tretjem koncertu abonmaja Same mogoče skladbe z naslovom Zgodba z vzhodne strani izvedli Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova, kot solist bo s sestavom zaigral prav Alexander Gadjiev, in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega. Poleg omenjenih del bo na programu zazvenelo tudi novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija s Slovenskimi filharmoniki.
by admin | Nov 20, 2025 | Glasba, Likovna umetnost
Razstava Stranger Than Kindness, ki je v zadnjih letih pritegnila veliko pozornosti v Kopenhagnu in Montrealu, je odslej dostopna tudi v virtualni različici.
Digitalni format obiskovalcem omogoča vpogled v več desetletij ustvarjanja Nicka Cava, enega najprepoznavnejših sodobnih glasbenikov in umetnikov.
Fizična postavitev, ki jo je pripravila Kraljeva danska knjižnica in je bila ob odprtju leta 2020 deležna odličnih odzivov, je ponujala redko priložnost za poglobljen vpogled v Caveov ustvarjalni proces. Spletna različica to izkušnjo nadgrajuje: uporabnik se lahko sprehodi po tridimenzionalnem, visokoločljivem modelu razstavnega prostora in si ogleda več kot 300 predmetov iz glasbenikovega osebnega in poklicnega arhiva. Med njimi so rokopisi pesmi, fotografije, likovna dela in drobni osebni predmeti, ki so bili doslej večinoma skriti javnosti.
Posebna dodana vrednost virtualne izdaje je avdio vodnik, v katerem Cave skupaj s soustvarjalko razstave Christino Back komentira posamezne razstavne sklope. Njegove opombe razširjajo razumevanje razstavljenih predmetov, odpirajo vidike, ki v fizični postavitvi niso bili posebej izpostavljeni, in ponujajo vpogled v ozadje nastajanja nekaterih ključnih del.
Digitalna različica ohranja tudi zvočno zasnovo razstave: prostore spremljajo izvirne zvočne krajine, ki sta jih Cave in njegov dolgoletni sodelavec Warren Ellis ustvarila posebej za postavitev. S tem se virtualni ogled želi čim bolj približa atmosferi, ki je v fizičnih prizoriščih spremljala razstavljene predmete.
Virtualna izdaja Stranger Than Kindness tako deluje kot razširitev prvotne razstave, pri čemer združuje arhivsko gradivo in sodobno digitalno tehnologijo. Projekt je zdaj dostopen obiskovalcem po vsem svetu in predstavlja enega ambicioznejših poskusov prenosa muzejske izkušnje v spletno okolje.
Virtualno razstavo lahko obiščete tukaj: https://thenickcaveexhibition.com
by admin | Nov 12, 2025 | Likovna umetnost
Vabljeni na otvoritev umetniške razstave kalmiške (mongolske) umetnice Valentine Mandzhieve, ki v svojem delu raziskuje kulturni spomin in mongolske mite!
Petek, 14. november, ob 18:00
Mladinski center Litija, Ponoviška cesta 12, 1270 Litija
Razstava Sanje o stepi vabi, da se potopite v svet, kjer se osebni spomin prepleta z mitološko tradicijo, mongolsko kulturno dediščino in prostranstvi neskončne stepe. Na razstavi bodo predstavljene grafike in slike.
Po otvoritvi vabljeni na krajše druženje z umetnico — čaka vas tudi tradicionalna kalmiška pogostitev.
Razstava je omogočena s pomočjo Mladinskega centra Litija.
Zahvaljujemo se Občini Litija, Zavodu za kulturo, mladino in šport Litija za podporo ter portalu Mladinsko delo.
O umetnici:
Valentina Mandzhieva (rojena 2000, Rusija) je vizualna umetnica, ki v svojem delu odpira prostor razmisleka o preobrazbi budistične mitologije, kolektivnem spominu in kompleksnosti mongolske identitete. Njeno ustvarjanje izhaja iz osebne izkušnje pripadnosti kalmiškemu narodu – majhni zatiranu mongolski skupnosti v Rusiji – in iz raziskovanja občutka kulturne razdrobljenosti ter iskanja notranje povezanosti med preteklostjo in sedanjostjo.
Mandzhieva v svojih delih prepleta tradicionalne motive s sodobnimi vizualnimi jeziki, s čimer ustvarja dialog med mitološkim in intimnim, med kolektivnim spominom in individualno pripovedjo. Njena umetnost je prostor meditativnega raziskovanja identitete, v katerem se osebna izkušnja preoblikuje v univerzalno vprašanje pripadnosti, kontinuitete in duhovne preobrazbe.
Končala je Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, študirala tudi na akademijah St. Joost (Nizozemska) in Burg (Nemčija). Razstavljala v Sloveniji, Rusiji, na Nizozemskem in Nemškem. Živi in ustvarja v Sloveniji.
Glavna dela:
MOLITEV, akril kolaž, mešani media, platno, 2022-2023
Slika je navdihnjena z elementi tradicionalnih mongolskih mask in je izvedena kot kolaž temnih platen, iz katerih izstopa svetla figura duha. Predstavlja molitev proti smrti in upanje med vojno. Osrednja podoba prikazuje Erlika Hana – boga smrti in podzemlja iz budistično-tengrijanske mitologije. Svetla figura, obdana z rdečimi sledmi rok, simbolizira prošnje ljudi, naj preneha trpljenje. Delo je poklon spominu na genocid nad kalmiškim narodom (1943–1956) in trpljenje izgnanih v Sibirijo, med njimi tudi umetničine družine.
MONGOLSKI ŽENSKI MOTIVI – umetniška serija, 2023
Serija ilustracij Mongolski ženski motivi črpa navdih iz bogate mongolske kulture in pripovedi velike stepe. Avtorica skozi podobe žensk – gospodaric jurte in ognjišča, pripovedovalk in varuhinj – raziskuje simboliko ženskosti, moči in lepote. Upodobljene figure s tradicionalno okrašenimi pričeskami nosijo zgodbe o statusu, pripadnosti in duhovnem bogastvu. Njihovi pokrivali in dragoceni okraski iz srebra, koral, turkiza ter lapis lazulija razkrivajo svet, kjer se prepletajo mit, tradicija in poetičnost vsakdana. V umetniški interpretaciji ženske postajajo pravljična bitja – dobri duhovi, ki varujejo dom in prinašajo mir ter spokojnost.
by admin | Nov 7, 2025 | Likovna umetnost
V muzeju Kunstpalast v Düsseldorfu je na ogled razstava The Secret Power of Scents (Skrita moč vonjav), ki obiskovalcem ponuja redko senzorično izkušnjo: umetnost in zgodovino predstavlja skozi vonj.
Obiskovalci lahko spoznajo 81 vonjev, razporejenih v različne vsebinske sklope, ki kronološko sledijo kulturnemu razvoju zadnjega tisočletja.
Kurator razstave Robert Müller-Grünow, strokovnjak za raziskovanje dišav, opozarja na pogosto spregledano vlogo vonja pri razumevanju preteklosti. Vonj deluje neposredno na limbični sistem, zato vzbudi čustvene odzive brez racionalnega posredovanja. Po njegovih besedah razstava ne združuje le predmetov in obdobij, temveč poskuša prikazati, kako so ljudje nekoč vonjali svet okoli sebe.
Uvodni prostor, napolnjen z mirto in kadilom, poustvarja atmosfero srednjeveških verskih obredov. Nato se pot nadaljuje v del, posvečen vsakdanjemu življenju srednjeveških mest, kjer vonj kanalizacije, plesni in neoprane kože razbije idealizirano predstavo o preteklosti. Posebej izrazita je predstavitev prve svetovne vojne: mešanica smodnika, krvi in žvepla vzpostavi neposreden stik z izkušnjo bojišča, brez fotografij ali zvoka.
Razstava pokaže tudi svetlejše teme, od baročnih prizorov ljubezni in čutnosti do glasbenih in družabnih gibanj 20. stoletja. Del, posvečen dvajsetim letom, vključuje vonje tobaka, usnja in vanilje – aromatične simbole emancipacije, nočnega življenja in pojava sodobnih parfumov.
Zasnova razstave presega običajno muzejsko prakso, saj obiskovalce spodbuja k fizičnemu, ne le intelektualnemu doživljanju eksponatov. Predmeti dobijo senzorično prisotnost, ki omogoča drugačen vpogled v čas, iz katerega izhajajo.
Razstava The Secret Power of Scents bo v Kunstpalastu na ogled do 8. marca in odpira vprašanje, ali bi morali muzeji več prostora nameniti čutom, ki so običajno v ozadju, ter ali je mogoče zgodovino ohraniti tudi skozi tisto, kar najhitreje izgine – vonj.
by admin | Nov 5, 2025 | Likovna umetnost
V Galeriji Salsaverde v Izoli se 7. novembra odpira samostojna razstava akademske umetnice Petre Strban, ki z naslovom Mentalne lupine predstavlja serijo umetniških grafik, nastalih iz fascinacije nad drobnimi, na videz povsem vsakdanjimi predmeti – orehi.
V rokah umetnice lupine postanejo psihološki portreti, občutljive vizualne interpretacije notranjih človeških stanj in razpoloženj.
Razstava bo na ogled do 19. decembra 2025.
Oreh kot metafora
Središče avtoričinega zanimanja je človek – njegova psihična stanja, doživljanje, čustvena inteligenca in podzavest. Narava zanjo predstavlja vir opazovanja, iz katerega se rojeva metaforičen svet. V njenih delih se oreh pojavi kot antropomorfna metafora: lupina prevzame vlogo glave, notranje jedro pa aluzijo na možgane, kar odpira prostor za razmislek o psihičnih stanjih, ranljivosti in notranjih napetostih.
“To, kar opazujem, primerjam s seboj, svojimi izkušnjami in s svetom okoli sebe. Na ta način vsakemu orehu kot čutni obliki pridajam duhovne lastnosti in ga tako oživim. Intuitivno ga prepojim z antropomorfnimi značilnostmi, kar se subtilno odraža v naslovih grafičnih del – Tišina, Nemoč, Ravnovesje in Energija,” pojasnjuje umetnica.
Portreti orehov tako niso le odtisi narave, temveč projekcije duševnih stanj, premislek o miru, zmedenosti, ranljivosti ali moči. Naravni prostor se v procesu preoblikuje v kulturni prostor, kjer vsak oreh postane nosilec zgodbe.
Avtorica: Petra Strban
Med podzavestjo in grafičnim procesom
Serija združuje abstraktni duhovni svet z natančnim tehničnim znanjem grafike. Strban raziskuje različne postopke, kemijske reakcije in lastnosti materialov, ki v vizualnem rezultatu postanejo nosilci pomena. Zanima jo trenutek, ko intuitivno sreča strokovno – ko sled igle, jedkanje ali odtis delujejo kot metafora. Masa in velikost ustvarjata občutek dominance ali ranljivosti, kontrasti odpirajo prostor napetosti ali tišine, linija in točka pa se pojavita kot neposreden zapis impulza. Vsaka grafika je hkrati objekt in psihološka pripoved, vizualni fragment podzavesti, ki gledalcu dopušča osebno interpretacijo.
Odtisi časa
Umetnica svoja dela razume kot časovne dokumente lastnega doživljanja. Misel se spreminja, forma se preoblikuje, proces pa se nikoli zares ne konča. Prav zato serija nima enoznačnega branja – odprta je, večplastna in čustveno sugestivna. Gledalec je povabljen, da v lupinah najde nekaj svojega.
O umetnici
Petra Strban je avdiovizualna producentka in akademska umetnica. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa več let delovala v avdiovizualni produkciji. Želja po osebnem ustvarjanju jo je pripeljala do študija grafike na Likovni akademiji v Sarajevu, kjer je leta 2024 diplomirala na smeri umetniška grafika.
Njena fotografska in grafična dela so bila predstavljena na mednarodnih bienalih v Srbiji, na Kitajskem, v Čačku in v Varni. Leta 2023 je za grafični list Nezmožnost prejela prvo nagrado na skupni razstavi študentov likovnih akademij Bosne in Hercegovine, leto pozneje pa je bila celotna serija Psihološki portreti orehov razglašena za najboljše študentsko delo na ALU v Sarajevu, kar ji je prineslo samostojno razstavo v Historijskem muzeju v Sarajevu (2025). V Sloveniji je dela iz serije prvič predstavila na pregledni razstavi DLUL Sveže in vroče (2025).
