V začetku maja v Benetkah svoja vrata odpirata dve novi umetnostni prizorišči, ki bosta pomembno obogatili kulturno krajino mesta: San Marco Art Centre na Trgu svetega Marka in Fundacija Nicolette Fiorucci v četrti Dorsoduro.
San Marco Art Centre (SMAC) bo zaživel 9. maja v drugem nadstropju zgodovinske stavbe Procuratie Vecchie. Novi center bo posvečen sodobni umetnosti, arhitekturi, modi, filmu in tehnologiji. “SMAC je spontan in eksperimentalen prostor, ki preizkuša tradicionalne modele umetnostnih institucij in kuratorskih praks,” “so zapisali ustanovitelji v sporočilu za javnost. Center ne bo imel stalne zbirke, temveč bo gostil izključno začasne razstave v sodelovanju z mednarodnimi ustanovami in kuratorji. Prvo sezono bosta zaznamovala avstralski arhitekt Harry Seidler ter korejski krajinski arhitekt Jung Youngsun. Obe razstavi se odpirata 9. maja in bosta na ogled do 13. julija, v okviru beneškega arhitekturnega bienala, ki se uradno začne dan pozneje.
7. maja pa bo v četrti Dorsoduro odprla vrata tudi Fundacija Nicolette Fiorucci, ki se seli v nekdanji dom italijanskega slikarja Ettoreja Tita. Neprofitna organizacija, poimenovana po znani italijanski mecenki sodobne umetnosti, v Benetkah odpira svoj novi sedež z razstavo gruzijske umetnice Tolie Astakhishvili. Instalacija bo vključila tudi dela drugih umetnikov, med njimi Thee Djordjadze in Zuraba Astakhishvilija. Razstava bo na ogled do 23. novembra. Fundacija, sicer ustanovljena leta 2021, poudarja pomen nekonvencionalnih in čutnih pristopov k umetnosti ter spodbuja prepletanje različnih disciplin in drznih idej. Obenem bo v celoti financirala prenovo stavbe in obratovanje novega prostora.
Z odprtjem teh dveh središč Benetke ponovno dokazujejo, da ostajajo eno ključnih vozlišč sodobne umetnosti – ne le kot prizorišče bienala, temveč kot prostor trajne umetniške ustvarjalnosti in institucionalnega eksperimenta.
Akademija likovnih umetnosti v Firencah (Accademia di Belle Arti di Firenze), ustanovljena leta 1784 in povezana z imeni, kot sta Michelangelo in Artemisia Gentileschi, se je znašla v središču razprave o delovnih pravicah.
Modeli, ki pozirajo študentom pri študiju človeške figure, opozarjajo na nevzdržne razmere in napovedujejo protest. Če bo treba, tudi brez oblačil.
Modeli, ki pogosto več ur nepremično stojijo ali sedijo, poročajo o fizični bolečini, psihični izčrpanosti in pomanjkanju osnovnih delavskih pravic. Njihovo delo poteka po letnih pogodbah za 500 ur, razporejenih čez 11 mesecev, brez zagotovljenega zavarovanja, bolniškega dopusta, plačanega dopusta ali celo osnovnega sistema evidentiranja delovnega časa.
“Po osmih urah poziranja z desetminutnimi odmori na pol ure se domov vračamo fizično izčrpani in psihično izžeti,” je za časnik Corriere della Sera povedal eden od modelov. “Nimamo nobene zaščite – niti osnovnih pravic, ki jih imajo drugi delavci.”
Skupina modelov, ki se že dolgo bori za spremembe, razmišlja o vložitvi tožbe na upravno sodišče, ob tem pa ne izključuje simbolnega protesta – javnega golega poziranja pred sedežem akademije. To ne bi bil prvi protest modelov v Firencah. Že leta 2009 so z umetniškimi akcijami – nekateri goli, drugi preoblečeni v Venero – opozarjali na nizko plačilo in prekarne pogodbe.
Jedro trenutnega spora predstavlja interpretacija nove zakonodaje, ki jo je italijansko ministrstvo za univerze in raziskovanje sprejelo leta 2024. Zakon določa, da morajo javne ustanove ponuditi redno zaposlitev vsem modelom, ki so bili izbrani po formalnem postopku in so opravili vsaj tri leta dela. A akademija vztraja, da ta pravica ne velja za tiste, ki so bili zaposleni po starih pravilih – čeprav so nekateri tam zaposleni že več kot tri desetletja.
“Pričakovati, da bodo šli skozi uradni postopek, ki v času njihove zaposlitve sploh ni obstajal, je nelogično in nepravično,” opozarja Giancarlo Iacomini, predsednik sindikata ABC, ki zastopa zaposlene na umetniških in glasbenih akademijah. Razprava med sindikatom in vodstvom akademije se nadaljuje, modeli pa vztrajajo, da si po desetletjih dela zaslužijo več kot le začasne pogodbe.
Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je razkrila sveženj novih pravil in sprememb, ki bodo začela veljati z 98. podelitvijo oskarjev, 15. marca 2026.
Med najpomembnejšimi novostmi so strožje glasovalne zahteve, nova nagrada za dosežke pri izbiri igralske zasedbe, jasnejša pravila glede uporabe umetne inteligence v filmih ter razširjena možnost prijave za ustvarjalce v azilu ali s statusom begunca.
Za glasovanje obvezen ogled vseh filmov v kategoriji
Nova pravila zahtevajo, da si člani Akademije ogledajo vse nominirane filme v posamezni kategoriji, če želijo glasovati v finalnem krogu. Čeprav se to morda zdi samoumevno, to doslej ni bilo obvezno – člani so pogosto glasovali na podlagi delnih ogledov ali priporočil.
Po novem bodo morali člani svoj ogled potrditi prek internega portala Academy Screening Room ali predložiti dokazilo o ogledih filmov na festivalih ali posebnih projekcijah. Ukrep naj bi odpravil prakse, kjer so glasovali na podlagi priljubljenosti, ter spodbudil bolj premišljeno in informirano izbiro.
Nova kategorija: dosežki pri izbiri igralske zasedbe
Leta 2026 bo prvič podeljen oskar za dosežke pri izbiri igralske zasedbe (Achievement in Casting). Za izbor nominirancev bodo skrbeli strokovnjaki s tega področja, ki so člani posebnega odbora Akademije. Najprej bodo izbrali deset izstopajočih filmov, ki se bodo uvrstili na ožji seznam. Sledil bo tako imenovani “bake-off” – predstavitveni dogodek, kjer bodo prikazani izbrani prizori iz teh filmov, nato pa bo potekala razprava z ustvarjalci.
Nova kategorija priznava pomembno, a pogosto spregledano vlogo tistih, ki sestavljajo igralske ekipe in s svojo vizijo ključno prispevajo k celostni podobi filma.
Foto: Valeriya Zankovych / Shutterstock.com
Umetna inteligenca zgolj kot orodje in ne odločilni dejavnik
V času vse večje uporabe generativne umetne inteligence v filmski produkciji je Akademija sprejela jasno stališče: prisotnost AI orodij pri izdelavi filma sama po sebi ne vpliva na možnosti za nominacijo. “Odločilno je, v kolikšni meri je bil človek glavni avtor ustvarjalnega procesa,” poudarjajo v pravilniku. Z drugimi besedami – tehnologija je lahko v pomoč, a ne more nadomestiti umetniškega vodenja.
Sprememba prihaja po burnih razpravah ob letošnjih nominirancih, kot je bil film The Brutalist, v katerem je bila umetna inteligenca uporabljena za jezikovno obdelavo dialoga.
Večja vključitev ustvarjalcev v azilu ali s statusom begunca
Pomembna novost zadeva tudi kategorijo najboljšega mednarodnega celovečerca. Po novem lahko državo prijaviteljico zastopajo tudi ustvarjalci v azilu ali s statusom begunca. Ukrepi so odziv na dolgoletne kritike, da dosedanji sistem – kjer filme predlagajo državne komisije – izključuje disidente in neodvisne ustvarjalce iz represivnih režimov.
Primer uspešne uporabe novega pravila je iranski režiser Mohammad Rasoulof, ki je zaradi groženj s kaznijo pobegnil iz Irana. Njegov film The Seed of the Sacred Fig je za oskarja prijavila Nemčija, kamor je pribežal – in film je bil nominiran. Rasoulof je ob tem dejal: “To je znak, da kultura presega politiko. In opomnik, da tudi v temi obstaja občinstvo, ki te sliši.”
Legendarna ameriška glasbenica, pesnica in pisateljica Patti Smith bo jeseni izdala novo avtobiografsko delo z naslovom Bread of Angels.
Knjiga, ki bo pri založbi Random House izšla 4. novembra, je po besedah avtorice nastajala več kot desetletje in prinaša intimen vpogled v ključna obdobja njenega življenja.
V sporočilu za javnost je Smith dejala, da nova knjiga prinaša »ples svetlobe in teme« ter da upa, da bodo bralci v njej »našli tisto, kar potrebujejo«. To bi naj bilo njeno najbolj osebno delo doslej – zajema obdobje od mladosti in prvih pesniških poskusov, preko nastanka prelomnih albumov Horses (1975) in Easter (1978), pa vse do skupnega življenja in vzgoje otrok z možem Fredom ‘Sonicom’ Smithom v Michiganu.
Memoar se bo poglabljal tudi v obdobje osebnih izgub in žalovanja, ki ga Smith prepleta z občutki hvaležnosti ter neomajno predanostjo pisanju. Po navedbah založbe pisanje v knjigi nastopa kot rdeča nit, ki jo spremlja skozi najtežje trenutke življenja, hkrati pa izraža moč umetnosti, da vsakdanje spremeni v nekaj izjemnega, bolečino pa v upanje.
Bread of Angels bo njena četrta avtobiografska knjiga, po odmevnih in nagrajenih naslovih Just Kids (2010), M Train (2015) ter Year of the Monkey (2019). Njeno pisanje je že večkrat naletelo na izjemen odziv – knjiga Just Kids, ki opisuje njen odnos s fotografom Robertom Mapplethorpeom, je prejela nagrado National Book Award, medtem ko je zvočna različica M Train bila nominirana za grammyja.
Izid knjige bo pospremila tudi jubilejna koncertna turneja. Ob 50. obletnici izida albuma Horses je že februarja napovedala jubilejno turnejo po Evropi in ZDA. Na odru jo bosta spremljala dolgoletna glasbena sodelavca, kitarist Lenny Kaye in bobnar Jay Dee Daugherty, ki sta sodelovala že pri originalnem albumu.
Izid knjige 4. novembra bo simboličen tudi zaradi osebnega pomena tega datuma – istega dne leta 1994 je umrl njen mož Fred Smith, 4. november pa je tudi rojstni dan njenega preminulega prijatelja Mapplethorpea.
Ob 200. obletnici obstoja je londonska Narodna galerija pripravila prav posebno presenečenje: prvič v zgodovini bo omogočila prenočitev v galerijskih prostorih.
Enega izžrebanega obiskovalca čaka edinstvena priložnost, da preživi noč med nekaterimi najbolj znamenitimi umetninami Zahodne Evrope.
Dogodek sovpada z dolgo pričakovanim ponovnim odprtjem krila Sainsbury, ki se po dveletni prenovi odpira maja letos. V preurejenem delu galerije, kjer so običajno na ogled zgodnje renesančne slike, bo 9. maja postavljena razkošna postelja, okoli nje pa izobešene mojstrovine, kot so Kristusov krst Piera della Francesca, Oltar San Pier Maggiore Jacopa di Cioneja in restavrirana Bitka pri San Romanu Paola Uccella.
Foto: Andrew Bruce/The National Gallery
Poleg nočitve med umetninami bo zmagovalec deležen tudi večerje za dve osebi v novi muzejski restavraciji Locatelli, ki jo vodi priznani Michelinov chef Giorgio Locatelli, zasebnega vodstva po razstavi ter zajtrka in jutranjega ogleda pred uradnim odprtjem.
Razstava, ki bo spremljala odprtje prenovljenega krila, vključuje premišljeno zasnovo stalne postavitve, ki obiskovalcem omogoča sprehod skozi umetnost Zahodne Evrope od 13. do 20. stoletja. V ločenih prostorih bodo razstavljena dela umetnikov, kot so Claude Monet, Titian, Rubens, Rembrandt in Thomas Gainsborough.
Za sodelovanje v žrebanju se je potrebno do 28. aprila do 18. ure naročiti na e-novice Narodne galerije prek njihove spletne strani. Vsi obstoječi naročniki so v žrebu že samodejno vključeni. Izžrebanec bo imel edinstveno priložnost, da eno noč preživi obkrožen z nekaterimi največjimi umetniškimi mojstrovinami v zgodovini.
