Franjo Frančič je letošnji prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča

Franjo Frančič je letošnji prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča

Pesnik in pisatelj Franjo Frančič je letošnji prejemnik nagrade Alojza Kocjančiča, ki jo podeljujejo za izjemne prispevke k oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni širši prepoznavnosti.

 

Nagrada je poimenovana po Alojzu Kocjančiču (1913–1991), duhovniku, pesniku in pisatelju iz Istre.

 

Slovesna podelitev priznanja bo potekala v Mestni občini Koper.

 

Nagrada Alojza Kocjančiča

 

O nagrajencu je soglasno odločila petčlanska komisija, ki jo sestavljajo umetniki in strokovnjaki s področja kulture in humanistike: Edelman Jurinčič, Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Neva Zajc in Natalija Planinc.

 

Frančič, rojen leta 1958 v Ljubljani, je večino svojega bogatega opusa ustvaril v Istri, kjer od leta 1987 deluje kot samostojni kulturni ustvarjalec. Dvajset let je preživel v Piranu, zadnja leta pa prebiva v Padni. Piše prozo, poezijo, knjige za otroke, dramatiko ter radijske igre. Štiri njegova dramska besedila so bila uprizorjena v poklicnih gledališčih, trideset njegovih del pa je prevedenih v različne tuje jezike. Njegovo literarno ustvarjanje je bilo večkrat nagrajeno, predvsem v tujini, kjer je na literarnih natečajih prejel sedemdeset priznanj in nagrad. Leta 2017 mu je Občina Piran podelila Tartinijevo priznanje za umetniške dosežke.

 

Nagrada Alojza Kocjančiča

 

Njegova literarna dela odlikuje osebna izpovednost in prodorna družbena kritika. Pogosto osvetljuje prezrte socialne tematike in brez zadržkov prikazuje posameznike z družbenega obrobja. Pri ustvarjanju prepleta romaneskne prvine z avtobiografskimi elementi, realističen slog z lirično noto, pri čemer prehaja med resničnostjo in sanjskim svetom.

 

Nagrada Alojza Kocjančiča je priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti v Istri ter pomemben dejavnik pri krepitvi njene prepoznavnosti. Podeljujejo jo občine slovenske Istre, slovesna podelitev pa bo letos gostovala v Mestni občini Koper.

Mednarodna nagrada Booker 2025: nominacije prinašajo sveže glasove in neodvisne založnike

Mednarodna nagrada Booker 2025: nominacije prinašajo sveže glasove in neodvisne založnike

Letošnje nominacije za mednarodno nagrado Booker odražajo svežo in raznoliko literarno krajino.

 

Ta prestižna nagrada slavi izjemna literarna dela, prevedena v angleščino, in nagrajuje tako avtorje kot prevajalce.

 

Prvič v zgodovini nagrade so vsi avtorji nominirani prvič, poleg tega je letošnje leto izjemno tudi za neodvisne založbe, saj je kar 12 od 13 nominiranih knjig izšlo pri manjših, neodvisnih založniških hišah.

 

Booker

 

Romunski avtor Mircea Cărtărescu je prvi romunski pisatelj, ki se je uvrstil na ta prestižni seznam. Njegov roman Solenoid, ki ga je prevedel Sean Cotter, bralca popelje v surrealistični svet komunistične Bukarešte poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let. Knjiga je že osvojila nagrado Dublin Literary Award.

 

Posebnost letošnjega seznama je tudi prvi prevod iz jezika kanada (Kannada), ki ga govori približno 38 milijonov ljudi v Indiji. Roman Heart Lamp avtorice Banu Mushtaq, ki ga je prevedla Deepa Bhasthi, odpira novo kulturno in jezikovno perspektivo.

 

Med nominiranci je tudi priznana japonska pisateljica Hiromi Kawakami, ki se je uveljavila s knjigo Strange Weather in Tokyo. Tokrat je nominirana s svojo zbirko zgodb Under the Eye of the Big Bird, ki opisuje svet, v katerem je človeštvo na robu izumrtja.

 

Nemški avtor Christian Kracht je s svojim romanom Eurotrash, ki ga je v angleščino prevedel Daniel Bowles, ustvaril temačno satirično zgodbo o pisatelju na potovanju po Švici s svojo bolno materjo. Knjigo odlikuje poseben humor in kritika sodobne družbe.

 

Booker

 

Letošnje nominacije prinašajo tudi nove mejnike na področju prevajalstva. Sophie Hughes se je s prevodom romana Perfection avtorja Vincenza Latronica uvrstila na seznam že petič, kar je rekord v zgodovini nagrade. Prvič v zgodovini pa je nominiran prevajalec iz Iraka – Sinan Antoon je prepričal s prevodom palestinskega romana The Book of Disappearance avtorice Ibtisam Azem.

 

Poseben dosežek je tudi najdaljši časovni razmik med izvirno objavo in nominacijo za nagrado. Roman On a Woman’s Madness avtorice Astrid Roemer je bil prvič objavljen pred 43 leti v nizozemščini, zdaj pa ga je Lucy Scott končno prevedla v angleščino.

 

Med ostalimi nominiranci so še:

On the Calculation of Volume I Solvej Balle,
There’s a Monster Behind the Door Gaëlle Bélem,
Reservoir Bitches Dahlie de la Cerda,
Small Boat Vincenta Delecroixa,
Hunchback Saou Ichikawe,
A Leopard-Skin Hat Anne Serre.

 

Booker

 

Po besedah predsednika letošnje žirije, Maxa Porterja, nominirana dela raziskujejo “agonijo družinskih in družbenih odnosov, politične napetosti, notranjo arhitekturo erotike, banalnost kapitalizma in vznemirjenje vere.” Žirijo sestavljajo še pesnik Caleb Femi, pisateljica Sana Goyal, avtor in prevajalec Anton Hur ter glasbenica Beth Orton.

 

Ožji izbor šestih knjig bo objavljen 8. aprila, končni zmagovalec pa bo razglašen 20. maja na slovesnosti v londonskem muzeju Tate Modern. Skupna nagrada v vrednosti 50.000 funtov bo enakovredno razdeljena med avtorja in prevajalca.

 

Med preteklimi zmagovalci nagrade Booker so slovita imena, kot so Han Kang, Olga Tokarczuk in Lucas Rijneveld. Lani je nagrado osvojila Jenny Erpenbeck s knjigo Kairos, ki jo je prevedel Michael Hofmann.

Razpis za nagrado skupine OHO 2025

Razpis za nagrado skupine OHO 2025

Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je objavil razpis za nagrado skupine OHO 2025, najpomembnejšo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnike in umetnice v Sloveniji, ki so mlajši od 40 let.

 

Prijave so odprte do 12. marca 2025.

 

Nagrada, ki nosi ime po avantgardni skupini OHO iz 60. let prejšnjega stoletja, je bila ustanovljena leta 2005 in od takrat velja za pomembno priznanje na področju sodobne umetnosti v Sloveniji. Kot del mednarodne mreže Young Visual Artist Award (YVAA) se povezuje s podobnimi nagradami v enajstih evropskih državah.

 

Nagrada skupine OHO 2025

 

Razpis je namenjen ustvarjalcem, ki delujejo v sodobnih vizualnih praksah, kot so slikarstvo, kiparstvo, instalacije, video, performans, novi mediji in fotografija. Kandidati se lahko prijavijo sami ali pa jih predlagajo kulturne organizacije, institucije ali posamezniki. Nagrada je priznanje za izvirno in kakovostno umetniško delo, ustvarjeno v zadnjih dveh letih.

 

Štirje izbrani finalisti bodo svoje delo predstavili na skupinski razstavi, ki bo maja 2025 v Galeriji P74 v Ljubljani. Po končani razstavi bo strokovna žirija izbrala zmagovalca, ki bo za nagrado prejel dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku pri Residency Unlimited ter priložnost za samostojno razstavo v Galeriji P74.

 

Nagrada skupine OHO 2025

 

O nagrajencu bo odločala mednarodna strokovna žirija. Letos jo sestavljajo umetnostni zgodovinar in kustos Miha Colner iz Galerije Božidar Jakac, galeristka Michaela Stock iz Dunaja, vizualni umetnik Matej Stupica iz Ljubljane ter umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in kustosinja Janka Vukmir iz Zagreba.

Je portret, kupljen za 50 dolarjev, izgubljeno delo Vincenta van Gogha?

Je portret, kupljen za 50 dolarjev, izgubljeno delo Vincenta van Gogha?

Vam Goghov muzej v Amsterdamu je zavrnil trditve, da bi slika, ki so jo našli na garažni razprodaji v Minnesoti, lahko bila delo slavnega nizozemskega umetnika, čeprav strokovnjaki iz New Yorka menijo, da gre za eno od njegovih neznanih stvaritev.

 

Portret, poimenovan Elimar, prikazuje ribiča s klobukom in pipo v ustih. Nastal naj bi v času, ko je bil van Gogh pacient v psihiatričnem zavodu Saint-Paul v Saint-Rémy-de-Provence, kjer je bival med letoma 1889 in 1890.

 

Delo je bilo odkrito leta 2016 na garažni razprodaji v Minnesoti, kjer so za sliko odšteli zgolj 50 dolarjev. Po tem, ko so strokovnjaki iz podjetja LMI Group International izvedli obsežno preiskavo, so prepričani, da gre za izgubljeno delo Vincenta van Gogha, ki bi lahko bilo vredno tudi do 15 milijonov dolarjev. Na sliki je upodobljen moški, ki stoji ob morju in v ustih drži pipo – podoba, ki je podobna tistim iz van Goghovega obdobja ustvarjanja okrog leta 1889. Poročilo, objavljeno januarja 2025, sliko opisuje kot »čustveno bogato in globoko osebno delo«, ustvarjeno v umetnikovem zadnjem turbulentnem obdobju življenja.

 

Za preverjanje avtentičnosti je LMI Group vključil strokovnjake različnih področij, vključno s kemiki, kustosi in pravniki, ter izvedel znanstvene analize, ki so vključevale preiskavo barvnih slojev, pigmentov, našli pa bi naj celo las, pritrjen na platno. Na podlagi teh ugotovitev trdijo, da gre za Van Goghov portret, ustvarjen s tehnikami in materiali, ki jih je pogosto uporabljal.

 

Kljub tem dokazom pa je Van Goghov muzej v Amsterdamu zavrnil trditev, da bi slika lahko pripadala slavnemu umetniku. V uradni izjavi so povedali, da so skrbno preučili vse materialne dokaze, vendar so ugotovili, da delo ne ustreza slogu umetnika. V muzeju dodajajo, da že leta niso sprejeli številnih podobnih zahtevkov in da so odobrili le tista dela, ki so imela podporo galerij, dražbenih hiš ali strokovnjakov iz sveta umetnosti.

 

LMI Group se je na to odzval z zaskrbljenostjo in kritiko na račun muzeja, ki po njihovem mnenju ni temeljito preučil dela, ampak je le površno pregledal posnetek slike. Prav tako menijo, da so bili dokazi, ki so jih predstavili, zavrnjeni brez podrobne preučitve same slike. Podjetje je že ponudilo, da sliko dostavijo v Amsterdam, kjer bi jo lahko še dodatno preučili.

 

Van Goghov muzej je sicer znan po svojem strogem postopku preverjanja avtentičnosti. Na leto preuči do 200 zahtevkov, vendar le redko potrdi, da gre za resnične umetniške stvaritve. Po njihovih besedah je postopek izjemno zahteven, predvsem zaradi številnih ponaredkov, ki preplavljajo trg umetnin.

 

Fotografija: LMI GROUP INTERNATIONAL

Otvoritev Evropske prestolnice kulture GO! 2025 – nepozabno kulturno dogajanje brez meja

Otvoritev Evropske prestolnice kulture GO! 2025 – nepozabno kulturno dogajanje brez meja

Februarja 2025 bo Nova Gorica skupaj z Gorico tudi uradno postala Evropska prestolnica kulture (EPK) GO! 2025!

 

S poudarkom na čezmejnem sodelovanju in bogati kulturni dediščini obeh mest bo dogajanje prepletalo glasbo, ples, gledališče in vizualne umetnosti.

 

Poseben vrhunec bo spektakularna otvoritev 8. februarja, ki bo združila več kot 1.000 nastopajočih in številne obiskovalce iz Slovenije, Italije in širše Evrope.

 

Celodnevno čezmejno dogajanje

 

Otvoritveni dan se bo začel ob 10. uri na železniški postaji Gorica Center, kjer se bo začela čezmejna povorka s pihalnim orkestrom Gong, ki bo vodil sprehod. Udeleženci, med katerimi bodo glasbeniki, plesalci ter folklorne skupine, bodo pot nadaljevali skozi mestne ulice, kjer se jim bodo pridružili še drugi umetniki, vključno z združenim orkestrom slovenske in italijanske policije. Prva postaja bo Travnik ob 11.15, kjer bosta obiskovalce nagovorila župana obeh mest, Rodolfo Ziberna in Samo Turel. Ob 13.15 se bo povorka nadaljevala proti nekdanji carinarnici, kjer bo ob 14. uri sledil simboličen prehod v Novo Gorico.

 

V Novi Gorici bo povorka potekala preko Erjavčeve ulice, Rusjanovega trga in Bevkovega trga, kjer bo ob 15. uri sledil nagovor županov ter predstavitev stojnic s kulinarično ponudbo. Parado bodo obogatili številni umetniški vložk. Dogajanje se bo postopoma selilo proti Trgu Edvarda Kardelja, kjer se bodo obiskovalci od 16. do 18. ure lahko zbrali in družili na prizorišču večernega spektakla.

 

Umetniški spektakel na Trgu Edvarda Kardelja

 

Ob 18. uri bo na Trgu Edvarda Kardelja sledil osrednji umetniški spektakel, ki ga bo režirala Neda Rusjan Bric. Gre za predstavo, ki bo združevala različne umetniške izraze ter simbolično poudarila brezmejno kulturno povezanost obeh mest. Organizatorji obljubljajo nepozaben večer, ki se bo nadaljeval s praznovanjem pod naslovom Brezmejna zabava – Borderless Party.

 

Februar prinaša pestro kulturno dogajanje

 

Poleg otvoritvenega dogodka bo februar v znamenju številnih kulturnih prireditev. 3. februarja bo celodnevni dogodek posvečen obletnici rojstva Nore Gregor, dan kasneje pa se bo ponovno odprla Muzejska zbirka Miren. Ljubitelji gledališča bodo lahko spremljali Dodekalogijo 1972–1983 režiserja Tomija Janežiča, ki bo februarja ponudila dve predstavi iz te edinstvene serije dvanajstih odrskih del.