by admin | Jan 21, 2025 | Likovna umetnost
Znanstveniki so z odkritjem, ki je vznemirilo arheološki svet, razkrili, da so bile nekatere keltske skupnosti na območju Anglije pred več kot 2000 leti organizirane okoli žensk.
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Nature, odpira nov pogled na vlogo žensk v preteklosti, saj so ugotovili, da so nekatere skupnosti v obdobju železne dobe delovale po matrilokalnem sistemu.
To pomeni, da so se moški po poroki preselili v skupnosti svojih žena, kar je vplivalo na družbene, kulturne in politične ureditve.
Ekipa arheologov z Bournemouth univerze in genetikov s kolidža Trinity v Dublinu je analizirala DNK 57 posameznikov, ki so jih našli v grobiščih iz obdobja železne dobe in so povezani z Durotrigian skupnostjo, ki je živela na južni obali Združenega kraljestva med leti 100 pr. n. št. in 100 n. št. Rezultati so pokazali, da je bila večina pokopanih povezana skozi žensko linijo, medtem ko so bili moški, ki niso bili sorodniki, najverjetneje prišleki, ki so se v skupnost priselili po poroki.
Lara Cassidy, ena izmed glavnih raziskovalk, je poudarila: “To pomeni, da so možje po poroki prihajali v skupnosti svojih žena, pri čemer se je tudi premoženje najverjetneje prenašalo skozi žensko linijo.” Takšna ureditev je bila v preteklosti izjemno redka, saj je bilo v večini evropskih družb običajno, da so se pari naselili pri družini moža (patrilokalnost). Matrilokalni sistemi pa nasprotno nakazujejo na močnejšo vlogo žensk v družbeni in politični organizaciji.

Foto: Bournemouth University
Pomemben del teh raziskav predstavlja tudi razumevanje zgodovinskega konteksta, saj so že Rimljani ob prihodu v Združeno kraljestvo zapisali, da so bili presenečeni nad močjo tamkajšnjih žensk. Dve izmed najbolj znanih vladaric tega obdobja sta bili kraljici Boudica in Cartimandua, ki sta imeli izjemen vpliv. Znanstveniki so prav tako ugotovili, da so bile v nekaterih Durotrigian grobiščih ženske pokopane skupaj z dragocenimi predmeti, kar še dodatno dokazuje njihov visok položaj v družbi.
Te ugotovitve ne le potrjujejo zgodovinske zapise, temveč tudi ponujajo nov vpogled v matrilokalne družbene strukture, ki so bile v železni dobi prisotne širše po Angliji. Družbeni sistem, kjer so ženske nosile osrednjo vlogo, najverjetneje ni bil omejen zgolj na južni del, ampak je bil prisoten tudi v drugih delih Otoka.
Nova odkritja ne predstavljajo le izjemen arheološki uspeh, ampak tudi ponujajo pomemben vpogled v zgodovinsko vlogo žensk. Pomen žensk v družbenih, političnih in kulturnih procesih tega obdobja je bil globoko zakoreninjen in ni omejen zgolj na mitološke figure, temveč je bil del vsakdanjega življenja v preteklosti. Raziskave tako odpira vrata za širše razumevanje zgodovinskih struktur, v katerih so imele ženske ključne vloge.
by admin | Jan 17, 2025 | Gledališče
Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje bo med 3. in 17. februarjem 2025 gostilo že 33. Dneve komedije, enega najpomembnejših gledaliških festivalov v Sloveniji, ki vsako leto pritegne množico obiskovalcev z najboljšimi komedijami slovenskih gledališč.
Festival bo potekal tako v SLG Celje kot na drugih partnerskih lokacijah v Celju, ki se že tradicionalno prelevijo v središče gledališkega dogajanja.
Tudi letošnji program festivala obeta mnogo vznemirljivih trenutkov, saj je selektorica Tereza Gregorič pripravila izjemen pregled slovenske gledališke produkcije leta 2024. Kot je povedala, ji je izbira predstav, ki so vključene v tekmovalni del, predstavljala prav poseben izziv. V tekmovalni program letošnjega festivala je vključila osem raznolikih komedij. Tri izmed njih prihajajo z neodvisne gledališke scene – Pegule, Kralj ulice in Tatovi podob. Štiri predstave, Mnogo hrupa za nič, Hrup za odrom, Kakor vam drago in 3JA!, so plod ustvarjanja institucionalnih gledališč. V tekmovalni program se je uvrstila še koprodukcijska komedija V iskanju izgubljenega jezika.
Selektorica je pri izbiri predstav postavila nekaj ključnih kriterijev: sodobnost, inovativnost in visoko raven režijske, izvedbene ter dramaturške učinkovitosti. Kot je poudarila, komedija, ki ne odraža aktualnih družbenih in političnih razmer, kaj hitro postane izpraznjena in neprimerna za današnji čas. Izpostavila je tudi plodnost slovenskega gledališča, saj so med izbranimi uprizoritvami številne, ki temeljijo prav na slovenskih dramskih novitetah.
Festival se že tradicionalno trudi dvigniti raven gledališke komedije, saj si prizadeva predstaviti najboljše predstave in komedijante, ki so oblikovali preteklo koledarsko leto. Nagrade, ki se podelijo za najboljšo predstavo, režiserja in komedijante, obogatijo celoten festival. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo dramaturginja Tajda Lipicer, umetnik Nebojša Pop-Tasića in igralka Mirande Trnjanin, bo podelila te prestižne nagrade, medtem ko bodo gledalci kot običajno izbrali svoje najljubše komedijante in predstave.
Ob tekmovalnem delu bo tudi letos potekal bogat spremljevalni program, ki vključuje predstave, okrogle mize, delavnice in koncerte, s čimer želi festival preseči gledališke okvire in stremi k povezovanju ustvarjalcev ter občinstva. Festival bo letos obogaten tudi z natečajem za izvirno slovensko komedijo z nazivom žlahtno komedijsko pero, ki je odprt za vse avtorje.
Dnevi komedije, ki s svojimi začetki segajo nazaj v leto 1992, so postali zaščitni znak Celja. Idejo za festival je predstavil upokojeni dramski igralec SLG Celje, Marjan Bačko. S podporo takratnih vodilnih v gledališču, Boruta Alujeviča in Blaža Lukana, se je rodil festival, ki se je hitro razširil in iz lokalnega dogodka prerasel v pomemben slovenski gledališki dogodek.
by admin | Jan 13, 2025 | Likovna umetnost
Italijanski muzeji so začeli ponujati brezplačne storitve varstva psov, da bi povečali število obiskovalcev.
Ta inovativni projekt je nastal v sodelovanju z Bauadvisor, podjetjem za varstvo psov, in je bil prvič preizkušen prejšnji vikend v Rimu.
Obiskovalci v štirih večjih kulturnih točkah, med katerimi so bili Muzej Ara Pacis, MAXXI muzej sodobne umetnosti in Castel Sant’Angelo, so že lahko izkoristili to storitev.

MAXXI Museo / Foto: 365 Focus Photography / Shutterstock.com
Varstvo psov bo odslej na voljo v 15 turističnih destinacijah po vsej Italiji, in sicer enkrat na mesec do aprila 2026. Lastniki psov bodo lahko svoje ljubljenčke pustili pri usposobljenih skrbnikih na vhodih izbranih muzejev. Skrbniki bodo pse sprehodili ter nahranili, medtem ko bodo lahko lastniki uživali v kulturnih vsebinah ustanov.
Med muzeji, ki bodo kmalu vključeni v projekt, je tudi muzej Peggy Guggenheim v Benetkah, ki bo storitev začela ponujati 7. februarja. Uffizi galerije v Firencah in Nacionalni arheološki muzej v Neaplju bosta svojo storitev zagnala 7. septembra in 5. oktobra letos.

Muzej Peggy Guggenheim / Foto: s74 / Shutterstock.com
»Ta projekt omogoča lastnikom, da uživajo v kulturi, ne da bi se morali ločiti od svojih psov, psi pa bodo doživeli manj stresa, kot bi ga imeli, če bi jih pustili doma,« je povedal Dino Gasperini, direktor podjetja Bauadvisor.
Po poročilu podjetja Eurispes iz leta 2024 ima tretjina italijanskih družin doma živali, od tega skoraj 50 odstotkov psov. Gasperini je poudaril, da polovica lastnikov psov običajno opusti obisk muzejev, ker ne želijo pustiti svojih ljubljenčkov doma. Projekt je torej odgovor na ta problem in način, kako lastnikom omogočiti uživanje v umetnosti, hkrati pa poskrbeti za udobje in varnost njihovih psov.
Bauadvisor je že pred dvema letoma začel ponujati storitve varstva psov v nekaterih italijanskih muzejih, zdaj pa je ta storitev na voljo skozi vse leto na 300 kulturnih točkah v skoraj 60 mestih po Italiji. Storitev je najbolj priljubljena v Mantovi v Lombardiji, kjer vsak mesec več kot 800 lastnikov psov rezervira skrbnike za obisk kulturnih znamenitosti, kot sta Palazzo Ducale in Palazzo Te.
Ob začetku projekta se poraja vprašanje, ali bodo tovrstne akcije kmalu zaživele tudi v drugih evropskih mestih.
by admin | Jan 10, 2025 | Gledališče
V Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu bodo danes, 10. januarja 2025, premierno uprizorili monodramo Tako bližji, delo tržaškega avtorja in režiserja Luce Quaie.
Predstava, nastala v sodelovanju s tržaškim gledališčem La Contrada, je zasnovana dvojezično, kar odraža kulturno raznolikost regije.
Osrednja tema monodrame je nezaupanje do drugačnosti in vpliv sodobne tehnologije na odnose v globaliziranem svetu.

Foto: Luca Quaia
Monodrama spremlja mlado žensko, ki se sooča z izzivi sodobnega življenja. Protagonistka, sodobna in globalno povezana posameznica, se odloči za selitev, ki jo sprva doživlja kot priložnost za nov začetek. Vendar pa njen idealizem hitro trči ob realnost, ko odkrije, da je njen novi sosed prišlek iz oddaljene kulture. Srečanje z drugačnostjo jo prisili v soočanje z lastnimi predsodki, strahovi in krhkostjo, ki izhajajo iz vzgoje, življenjskih izkušenj in osebnih omejitev.
Zabarikadirana v svojem stanovanju protagonistka raziskuje lastne notranje konflikte, medtem ko z občasno ironičnim tonom razmišlja o sodobnih stereotipih. Kot je dejal režiser Quaia, je to »lahkotna, a pomenljiva zgodba o strahovih pred tistim, česar ne poznamo in kar ne želimo spoznati.«
Osrednji motiv predstave je sprejemanje »drugačnega od sebe« in vpliv predsodkov na odnose. Monodrama razkriva, kako lahko nezaupanje do drugačnih vodi v izkrivljene odnose, ki utrjujejo klišeje in normalizirajo nasilje ter diskriminacijo. Predstava se dotika tudi vpliva sodobne tehnologije – protagonistka je žrtev digitalnega sveta, ki ji pogosto nadomešča resnične človeške stike.

Foto: Luca Quaia
»Na praznem odru, obkrožena s selitvenimi škatlami, protagonistka potuje skozi spomine, fantazije, strahove in nostalgijo. Tako občinstvo vodi skozi razmislek o nas samih – o naši domnevni civiliziranosti in predsodkih, ki jih še vedno gojimo,« dodaja Quaia.
Luca Quaia je v predstavi prevzel več vlog, saj je poleg pisanja besedila in režije poskrbel še za scenografijo in osvetljavo. Glasbo in zvočne učinke je ustvaril Francesco Sgrò, kostume pa Antonella Caprioli. Glavna igralka Lara Komar, ki je tekstu vdihnila življenje, je priznana gledališka in filmska igralka, znana tako v slovenskem kot italijanskem prostoru. Njen nastop je omogočil izvedbo predstave v obeh jezikih.
Tako bližji je premiero doživela v italijanščini v Gledališču dei Fabbri, lani pa je prvič zaživela tudi v slovenskem jeziku v okviru goriškega abonmaja SSG. Besedilo je prevedel nekdanji član SSG Janko Petrovec, danes odgovorni urednik Radia Koper. Uprizoritev v SSG bo na sporedu do 26. januarja, z italijanskimi nadnapisi. Posebnost prvih dveh nedeljskih ponovitev je brezplačni avtobusni prevoz za obiskovalce.
by admin | Jan 3, 2025 | Likovna umetnost
Leto 2025 prinaša novo poglavje v svetovni kulturni krajini, saj se po vsem svetu odpirajo muzeji, ki presegajo običajne meje umetnosti in arhitekture.
Z edinstvenimi zbirkami, vizionarskimi oblikovalskimi pristopi in globoko ukoreninjenostjo v kulturni dediščini bodo te nove institucije postavile nove standarde za muzejske izkušnje. Leto 2025 zaenkrat obljublja, da bo polno inovacij, ustvarjalnosti in poglobljenega razmisleka o umetnosti, identiteti, pripadnosti in prihodnosti.
V nadaljevanju predstavljamo nekatere najbolj zanimive nove muzeje, ki jih ne smete spregledati.
Mucha muzej, Praga, Češka
V elegantno obnovljeni palači Savarin bo Mucha muzej počastil Alfonza Mucho, pionirja art nouveau. Z obsežno zbirko njegovih ikoničnih plakatov, dizajnov nakita in dekorativnih plošč muzej ponovno potrjuje Muchovo vlogo kot prelomne osebnosti javne umetnosti. Otvoritev sovpada z mednarodnimi pokloni, kot je razstava Timeless Mucha v Washingtonskem muzeju Phillips Collection, kar poudarja globalni vpliv njegovega dela.
FENIX, Rotterdam, Nizozemska
FENIX je muzej, ki skozi prizmo sodobne umetnosti raziskuje zgodbe migracij z vsega sveta. Postavljen je v prenovljenem skladišču v Rotterdamu, na strateški lokaciji s pogledom na nekdanji sedež Holland America Line, ikonične izhodiščne točke za transatlantske migracije. Muzej se bo osredotočal na teme transnacionalnega gibanja in globalne izmenjave, pri čemer združuje zgodovinske artefakte, sodobno umetnost in inovativne pristope k pripovedovanju zgodb, hkrati pa ponuja sveže perspektive o umetnosti, humanosti in zgodovini ter spodbuja razumevanje v vse bolj prepletenem svetu.
PoMo, Trondheim, Norveška
PoMo, ki odpira svoja vrata februarja 2025, prinaša svež, vključujoč pristop k sodobni umetnosti in kulturi. Postavljen v prenovljeno zgradbo v slogu art nouveau, nekoč poštno stavbo, ki jo je zasnoval norveški arhitekt Karl Norum, muzej združuje zgodovinsko arhitekturo z modernimi elementi. PoMo bo gostil dela iz zasebne zbirke Monice in Ole Roberta Reitana, ki vključuje vrhunske umetnike, kot so Louise Bourgeois, Simone Leigh, Sol LeWitt, Franz West in Philippe Parreno.Vsako leto bodo predstavili dve glavni razstavi, obogateni s spremljevalnimi dogodki, ki bodo obiskovalcem omogočili globlje raziskovanje umetnosti.

MACAM, Lizbona, Portugalska
MACAM bo obiskovalcem omogočil vpogled v eno izmed najbolj izjemnih zasebnih zbirk umetnosti na Portugalskem. Zbirka, ki jo je skozi pet desetletij zbiral Armando Martins, vključuje več kot 600 del, ki segajo od poznega 19. stoletja do 80-ih let prejšnjega stoletja in vsebuje mednarodne mojstrovine sodobnih umetnikov od 80-ih let naprej. Eno izmed področij muzeja raziskuje portugalski realizem, avantgardna gibanja in modernizem ter predstavlja dela uglednih umetnikov, kot so Almada Negreiros, Paula Rego, Vieira da Silva in Júlio Pomar, druga sekcija pa se posveča sodobni umetnosti in vključuje dela svetovno znanih umetnikov, kot so Marina Abramović, Olafur Eliasson, John Baldessari in Rirkrit Tiravanija, ki bodo v dialogu s portugalsko umetnostjo.
DATALAND, Los Angeles, ZDA
DATALAND, inovativni muzej, ki ga je zasnoval priznan umetnik Refik Anadol, bo postavljen v prestižnem kompleksu The Grand LA in bo prvi muzejski prostor, ki bo v celoti posvečen umetnosti, ustvarjeni z umetno inteligenco, s čimer bo odprl nove dimenzije v razumevanju umetnosti, znanosti in tehnologije. Muzej, ki bo razvijal nove paradigme umetnosti, bo s pomočjo umetniške uporabe algoritmov in javnih podatkov ustvaril umetniške instalacije, ki bodo obiskovalcem omogočile edinstveno izkušnjo ter osvetlil razmerje med človekovo domišljijo in močjo naprednih tehnologij.

Bët-bi, Kaolack, Senegal
Bët-bi, novo kulturno središče v jugozahodnem Senegalu, izpodbija tradicionalno pojmovanje muzejev. Zasnovan s strani nigerijske arhitektke Mariam Issoufou Kamara, bo Bët-bi pokrival kar 1.000 kvadratnih metrov. Muzej bo združeval sodobno in zgodovinsko afriško umetnost, pri čemer bo prostor služil tudi kot začasno zatočišče za vrnjene afriške predmete, s čimer bo naslovil temo zgodovinskega plenjenja afriških umetniških del. Bët-bi ne bo le zbirališče umetnosti, temveč bo v središče programa postavil tudi različne pobude za vključevanje lokalnih in nacionalnih skupnosti.
Almaty muzej, Almaty, Kazakhstan
Almaty muzej, ki bo odprl svoja vrata poleti 2025, bo prvi zasebni muzej sodobne in moderne umetnosti v Srednji Aziji. Ustanovljen s strani kazahstanskega podjetnika in filantropa Nurlana Smagulova, muzej cilja na to, da postane kulturna povezava med živahno umetniško sceno Srednje Azije in svetovnim kulturnim okoljem. Muzej, zasnovan s strani arhitekturnega studia Chapman Taylor, se ponaša z dvema prepletenima strukturama, ki simbolizirata Almaty in gore Tian Shan. Ena izmed zgradb je obdelana z aluminijem, ki ponazarja urbano okolje, medtem ko druga s svojim apnencem odraža naravno pokrajino. Z več kot 700 umetniškimi deli, vključno z ustvarjalci iz Kazahstana in Srednje Azije, kot so Aisha Galimbayeva, Salikhitdin Aytbayev in Yerbossyn Meldibekov, ter mednarodnimi umetniki, kot so Fernand Léger, Richard Serra in Yinka Shonibare, bo zbirka muzeja ponujala širok spekter umetniških izrazov.
