by admin | Dec 23, 2024 | Ples
V Plesnem teatru Ljubljana (PTL) bodo nocoj ob 20. uri premierno uprizorili plesno-gledališko predstavo Generacije Branka Potočana in skupine Fourklor.
Projekt, nastal ob 30-letnici skupine Fourklor in Vitkar zavoda, je zasnovan na duetih plesalcev različnih generacij, starih od 16 do 60 let.
Predstava se osredotoča na pomen posameznika za kolektiv in kolektiva za posameznika, pri čemer raziskuje temeljne človeške vrednote, kot so povezovanje, sodelovanje in empatija, onkraj sebične kapitalistične logike.
V ospredju predstave je japonski koncept “ikigai”, ki se ukvarja s smislom obstoja ter raziskuje vzroke za uživanje življenja. Po japonskem prepričanju so majhne radosti v vsakdanjem življenju ključ do bolj izpopolnjenega bivanja. To izpopolnjenost ustvarjalci ponazarjajo z iskrenim stikom med različnimi generacijami. Poudarek je na svobodi gibanja, delu različnih teles in njihovi povezanosti.
Kot so zapisali v PTL, je predstava prežeta z mešanico humorja, žalosti in melanholije, ki ustvarja napetost in tragikomedijo ter vabi gledalce v magično vzdušje. Koreograf in režiser Branko Potočan poudarja: “Vsak je to, kar je,” kar je vodilo predstave, ki izpostavlja pristnost in edinstvenost vsakega posameznika.
Generacije se dotikajo tudi aktualnih družbenih vprašanj, kot je staranje prebivalstva v Evropi. Namesto da bi to dojemali kot breme, ustvarjalci opozarjajo na potencial daljšega življenja za prispevanje k kakovosti in blaginji družbe.
Poleg Branka Potočana so med ustvarjalci predstave še Anamaria Bagarić, Jurij Krajnik, Jana Menger, Tajda Podobnik, Tini Rozman in Veronika Valdes. Glasbo je prispeval Marko Brdnik, dramaturgijo Jernej Potočan, za oblikovanje svetlobe pa je poskrbel Gregor Kuhar.
Generacije so del dvoletnega avtorskega opusa in predstavljajo pomemben mejnik v plesni zgodovini skupine Fourklor in zavoda Vitkar. Po premieri bodo predstavo uprizorili še 26., 27. in 28. decembra ob 20. uri.
by admin | Dec 10, 2024 | Literatura
V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani bodo danes, 10. decembra 2024, ob 19.00 odprli novo knjigarno!
Knjigarna nosi ime po pisateljici, pesnici in skladateljici Josipini Urbančič Turnograjski (1833–1851), ki je s svojim delom pustila pomemben pečat v slovenski kulturni zgodovini.
Letos obeležujemo 170-letnico njene smrti, kar daje odprtju knjigarne poseben simbolni pomen. Knjigarna bo prostor srečevanja literature, kulture in umetnosti ter bo obiskovalcem ponujala edinstveno izbiro knjig, ki jih izdajajo hišna društva – Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Slovenski center PEN. Ob tem bodo na policah našle prostor tudi knjige manjših založb, ki v Ljubljani nimajo svoje knjigarne, s čimer želijo odpreti vrata širokemu spektru kakovostnih izdaj.
Prvi gostji knjigarne bosta ugledni založbi z bogato tradicijo in pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske kulture onkraj meja: Založništvo tržaškega tiska in založba Mladika. Obe delujeta kot most med slovenskimi ustvarjalci in bralci v zamejstvu ter ponujata dragocen vpogled v literarno ustvarjalnost Slovencev v Italiji. Njuno delovanje ni zgolj založniško, temveč tudi kulturno in povezovalno, saj ustvarjata prostor za dialog med različnimi kulturnimi okolji.
Slavnostno odprtje knjigarne bosta obogatila Dušan Merc in Marij Čuk, ki bosta z nagovorom osvetlila pomen novega prostora za literaturo in kulturo v prestolnici. V njunih nagovorih bodo sodelovali tudi predstavniki obeh založb, ki bodo predstavili svoje delovanje in knjižne izdaje. Dogodek bo še dodatno obogaten z literarnim nastopom članic in članov Društva slovenskih pisateljev iz Furlanije-Julijske krajine, ki bodo občinstvu približali svoje ustvarjanje ter specifično literarno krajino, v kateri delujejo.
Po uradnem delu dogodka vas vabijo na neformalno druženje, kjer bo priložnost za sproščen pogovor z ustvarjalci, založniki in drugimi ljubitelji knjig. Ob tej priložnosti se bo mogoče seznaniti tudi z izbranimi knjižnimi novostmi, ki jih bo knjigarna ponujala, ter se povezati s skupnostjo, ki goji ljubezen do literature in jezika.
