PODELILI SO NAGRADE PRIMORSKIH GLEDALIŠČ TANTADRUJ

PODELILI SO NAGRADE PRIMORSKIH GLEDALIŠČ TANTADRUJ

25. maja so v SNG Nova Gorica podelili nagrade primorskih gledališč tantadruj!

Nagrada, ki je poimenovana po junaku pisatelja Cirila Kosmača, je nagrada treh primorskih gledališč: Gledališča Koper, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Z njo pa počastijo izstopajoče primorske gledališke ustvarjalce.

Nagrado tantadruj 2024 za življenjsko delo je prejel upokojeni gledališki lektor SNG Nova Gorica in prevajalec Srečko Fišer, nagradili so tudi uprizoritev Ubesedovanje po besedilu Pier Paola Pasolinija v režiji Jana Krmelja, Darjana Mihajlovića Cerarja za scenografijo v uprizoritvi Ibsenove igre Ko se mrtvi prebudimo v režiji Stiliyana Petrova, tantadruja za igralske stvaritve pa je prejela Ana Facchini za vlogo Mie v mednarodni koprodukciji Najboljša evropska predstava ter za vlogo Leonate v uprizoritvi Shakespearove komedije Mnogo hrupa za nič.

Člani žirije za nagrado za življenjsko delo so bili Marij Čuk (predsedujoči), Vesna Humar in Alen Jelen, o ostalih nagrajencih pa je odločala žirija v sestavi Matej Bogataj (predsedujoči), Ana Perne in Martin Lissiach.

Kot so zapisali v utemeljitvi letošnji nagrajenec za življenjsko delo Srečko Fišerže več kot štiri desetletja sooblikuje podobo gledališča kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. Največ je seveda ustvarjal v novogoriškem gledališču, kjer je bil do nedavnega zaposlen kot lektor, bil tudi umetniški vodja in dragocen dramaturški sodelavec, v vseh slovenskih gledališčih pa igrajo njegove odlične prevode tako sodobnih kot klasičnih iger iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika. /…/ Ustvarjanje Srečka Fišerja je odlično tako na polju literature kot gledališča, pomenljivo intenzivno pa na njunem stičišču. /…/ Srečko Fišer je obogatil in še bogati ne samo primorski, temveč slovenski gledališki prostor z izstopajočim intelektualnim duhom in hkrati pretanjenim čustvovanjem, dojemanjem in razumevanjem življenja, usod posameznika in skupnosti.”

Tantadruj

Uprizoritev Ubesedovanje, “Pasolinijevega zapletenega in večplastnega besedila o nekakšnem anti-Ojdipu, o posledicah očetovega umora sina po mučnih erotičnih sanjah“, se po mnenju žirije “ustvarjalna ekipa loteva z okvirom, v katerega vključi zadnji avtorjev intervju, kar daje uprizoritvi dokumentarnost in kaže, da se bo ukvarjala s fenomenom Pasolini, ne le z besedilom. /…/ Pripoved o očetih fašizma, ki ljudožersko ubijajo in posiljujejo naslednjo generacijo, zaživi z uprizoritvijo, ki ob uporabi celotnega gledališkega prostora in različnih medijev ni nikoli didaskalična, ampak široko zasnovana odrska naracija kontroverznega italijanskega intelektualca in njegove neprizanesljive kritike italijanski povojni družbi.”

Scenograf Darjan Mihajlović Cerar je bil nagrajen za minimalistično, vendar sugestivno in mestoma alegorično scenografijo, “ki v mračnem in pridušeno temačnem odrskem prostoru razpre njegovo globino, hkrati pa z vertikalnimi in horizontalnimi režami sugerira upanje in vzpostavi stilizirane prostore onstranskega. Čeprav se igra dogaja v zunanjih in izpostavljenih prostorih, skope scenske rešitve z nekaj elementi in sugestivno temno zadnjo steno ob podpori kostumografije in glasbe omogočajo sugestiven in metaforičen prostor igre in dosledno izpeljavo premišljenega režijskega pristopa.”

Za igralske dosežke Ane Facchini v predstavi Najboljša evropska predstava ter Mnogo hrupa za nič pa so žiranti izpostavili, da je reči, da je njena igra “v Najboljši evropski predstavi suverena, še premalo zajame moč njenega igralskega izraza, zlasti ker v tej mednarodni koprodukciji nastopi v tujem (angleškem) jeziku. Pravzaprav deluje, kot bi se z vlogo festivalske direktorice znašla v povsem domačem okolju“. Za njeno vlogo v Mnogo hrupa za nič, pa so dodali, da “v tokratnem uprizoritvenem branju osvobojeni posameznih patriarhalnih karakteristik, Facchini prevzame vlogo svojevrstne mater familias, ki s sprehajalno palico odreja takt lastnim posegom v dejanje, situacije z rahlo poudarjeno obrazno mimiko mestoma tudi porogljivo komentira, medtem ko v dogajalnem zapletu silovito uveljavi svoj oblastniški položaj, a okoliščine obenem izkoristi za karakterno bogato komično plastenje“.

Vir: SNG Nova Gorica

ZNANA JE PREJEMNICA NAGRADE DESETNICA 2024

ZNANA JE PREJEMNICA NAGRADE DESETNICA 2024

Društvo slovenskih pisateljev je podelilo nagrado desetnica za leto 2024!

Nagrado za otroško in mladinsko književnost je prejela Nataša Konc Lorenzutti za knjigo Jutri bom siten kot pes. Delo, ki ga je ilustriral Igor Šinkovec, je izšlo pri založbi KUD Sodobnost International.

O nominiranih delih je letos odločala žirija v sestavi: Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Igor Bratož, Mateja Gomboc, Petra Kolmančič in Tomo Podstenšek, izbor del, ki ustrezajo Pravilniku o nagradi desetnica, pa je pripravila red. prof. dr. Dragica Haramija.

Nagrada, ki znaša 5.000 eur, je bila podeljena 23. maja 2024, na Društvu slovenskih pisateljev.

Kot so napisali v *utemeljitvi je delo Jutri bom siten kot pespovest, ki po književni vrsti sodi v živalski realizem. Prvoosebni pripovedovalec, pes Aksel, je mešanec, ki ga je Metka Fišer izbrala v zavetišču. Živali in ljudje se nikoli ne pogovarjajo, kar je odlika te pripovedi, torej ne gre za fantastične elemente v zgodbi. Psi in druge živali se sporazumevajo med seboj v človeškem jeziku, da jih mladi bralec razume, hkrati pa je poudarjeno, da redki ljudje zmorejo razumeti živali, mednje sodijo profesor slovenščine Gašper Ažman (imenovan tudi Golaž, ker Akslu tako lepo diši), pasja varuška Cecilija Petek, po domače knjižničarka Cilka (pozneje Akslova posvojiteljica) in veterinar Ernest Kos. Metka se vede do Aksla kot do človeka (vozi ga v varstvo, sam ne sme nikamor, njegova edina hrana so bio briketi, ogovarja ga kot otroka in on njo imenuje mamica, skupaj gledata televizijo …). Vse, kar se je Aksel naučil o sebi in svetu, se je naučil z gledanjem televizije, vendar ko spozna, da je pes, kar zamaje njegovo identiteto in samopodobo, ugotovi (Konc Lorenzutti 2023: 49): »Koliko novih stvari, ki obstajajo zunaj televizorja, sem že spoznal, od kar sem pes!« Aksel zbeži od Metke, zateče se h Gašperju in njegovemu psu Beniju; kljub temu, da ga odpeljejo v zavetišče, Gašper drži obljubo in uredi, da ga posvoji Cilka. V zavetišču izve za svoj izvor in se sreča s sestrico. Ko se sprijazni s svojo pasjo identiteto – izkaže se, da mu tek, potepanje, lovljenje palice in čohljanje zelo prijajo – začne Aksel opazovati svet s pasje perspektive, npr. da je Cilkin sin učitelj športa, ki uči otroke pasjih veščin (tekanje, poskoki, igranje z žogo); mala Hana je imela nekaj časa pasje navade, ker je hodila po vseh štirih; mama deklic, ki sta posvojili jnegovo sestrico Mimi, kaže nekaj znakov pasje pameti.

Desetnica 2024

Avtoričina jezikovna inovativnost se kaže na besedni ravnini, in sicer (1) pri prirejanju stalnih besednih zvez, npr. pes se usmili, za pasjo voljo, pasje vreme, pasja vročina; pri rabi komparacij, npr. smrdi kot pes, biti divji kot pes; pri rabi enakozvočnic, npr. kavalir – pasma in človek; pri besednih igrah, npr. kakšna pasma = pas ma; (2) pri predstavljanju človeščih poklicev in karakterjev kot človeških pasem (vremenarji, veterinarji, gospodarji, kreteni …); (3) pri Akslovem učenju novih besed izven televizijskega spomina, npr. kaj je park, gozd, jasa (trava je na kratko postrižena), zavetišče, tek, čip, mešanček, kastracija; spozna pa tudi prijetne reči, kot npr. vonj in okus po čevapčičih, golažu in pasji radosti. Avtorica v delu uporabi tudi prepoznavne medbesedilne reference na slavne literarne pse; omenjeni so Lesi, Dingo, Runo, Kazan, Hektor.

In najpomembnejša Akslova spoznanja, ki mu jih predata Gašper in Beni? Da je za pse tek pravica; da se Metka ne bi smela vesti do Aksla kot do človeka, pa tudi do človeka se ne sme nihče obnašati kot do psa; da se smisel življenja kaže v eni dobri teti Cilki.

Vir: *Društvo slovenskih pisateljev

BLIZU PIRAMID V GIZI ODKRILI ŠE NEPOZNANO STAROEGIPČANSKO STRUKTURO

BLIZU PIRAMID V GIZI ODKRILI ŠE NEPOZNANO STAROEGIPČANSKO STRUKTURO

Raziskovalci so v Gizi v Egiptu pod peskom odkrili neznano strukturo v obliki črke L.

Do odkritja je prišlo s pomočjo uporabe posebne tehnologije, ki lahko prodre globoko v tla, na staroegipčanskem pokopališču poleg Velike piramide oz. Kufujeve piramide.

“Struktura je najverjetneje umetno ustvarjena, ker strukture v L-obliki običajno ne nastanejo v naravnih geoloških situacijah,” pravi Motoyuki Sato z univerze Tohoku na Japonskem, član japonsko-egiptovske raziskovalne skupine. “Upali smo, da bomo kaj našli, vendar nismo pričakovali, da bomo nekaj našli ravno na tem območju.”

Ekipa je identificirala anomalijo na očitno “praznem območju” zahodnega pokopališča v Gizi, kjer so bili člani kraljeve družine in visoki uradniki pokopani v grobnicah, imenovanih mastabe oz. pravokotne pogrebne kapele.  Pred tem ni bilo pomembnih odkritij v tem velikem praznem prostoru, ki je veliko približno 80 x 110 metrov.

»Na tem območju ni pomembnih ostankov nad zemljo, pod zemljo pa res ni ničesar? Pred tem niso bile izvedene nobene podzemne raziskave,« piše ekipa v reviji Archaeological Prospection.

Da bi odgovorili na to vprašanje, je ekipa med letoma 2021 in 2023 izvedla geofizično raziskavo. Uporabili so radar, ki prodira v zemljo (GPR) in električno upornostno tomografijo (ERT), da bi pogledali pod pesek. Njihova raziskava je razkrila veliko anomalijo na severnem koncu območja in druge anomalije drugje. “Iz teh rezultatov sklepamo, da so lahko strukture, ki povzročajo anomalije, navpične stene iz apnenca ali jaški, ki vodijo do grobnice,” piše ekipa.

Da bi nakazali obliko velike anomalije, je ekipa nato opravila nadaljnjo serijo raziskav z uporabo druge vrste radarja. Raziskave so razkrile strukturo v obliki črke L, do 2 metra pod tlemi in veliko 10 x 15 metrov.

“Rezultati naše raziskave kažejo na možnost prisotnosti arheoloških ostankov,” piše ekipa. “Pomembno je, da jih takoj izkopljemo, da se ugotovi njihov namen.”

UČITELJ GEOGRAFIJE V ANGLIJI ODKRIL KAMEN S STARODAVNO PISAVO

UČITELJ GEOGRAFIJE V ANGLIJI ODKRIL KAMEN S STARODAVNO PISAVO

Učitelj geografije je na vrtu svojega doma v angleškem Coventryju našel 1600 let star kamen, na katerem so vklesane besede, napisane v zgodnji irski pisavi.

Redek artefakt nam ponuja edinstven vpogled v prejšnje oblike (in razvoj) irskega jezika.

Učitelj geografije Graham Senior je vrtnaril, ko je našel peščenjak, na katerem so znaki zapisani v ogham, v abecedi za pisanje v irskem jeziku, ki izvira iz zgodnjega srednjega veka. Sistem pisanja ogham, sestavljen iz skupin vzporednih črt, običajno najdemo na materialih, kot je kamen.

Najden kamen je popisan na treh od štirih strani, dolg pa je štiri centimetre. Domnevajo, da je napis ime osebe, skupaj s podatki o tem, od kod ta posameznik prihaja.

Ko je Graham Senior našel kamen, ga je opral in poslal slike lokalni arheologinji in sorodnici Teresi Gilmore. “Ta posebna najdba nam je dala nov vpogled v zgodnjesrednjeveško dejavnost v Coventryju, ki jo moramo še razumeti. Vsaka taka najdba pomaga pri izpolnjevanju naše sestavljanke in nam da nekaj več informacij,” je povedala Gilmore. Predvidevajo, da bi lahko bilo to območje pomembna transportna pot za ljudi iz Irske.

Artefakt je bil podarjen Galeriji in muzeju Herbert v Coventryju.

NAJBOLJŠI KLUBI NA SVETU PO MNENJU REVIJE DJ MAGAZINE

NAJBOLJŠI KLUBI NA SVETU PO MNENJU REVIJE DJ MAGAZINE

Revija DJ Magazine je objavila seznam stotih najboljših klubov s celega sveta.

Ne glede na to, ali ste ljubitelj elektronike, dance ritmov ali zagrizeni rejver, se bo nekje na našem planetu, zagotovo našel pravi nočni klub za vas. Revija DJ Magazine, priljubljena med oboževalci elektronske glasbe po vsem svetu, je razkrila svoj seznam stotih najboljših svetovnih klubov.

Hï Ibiza, prizorišče s 5.000 sedeži na španskem otoku, obsedenem z nočnim življenjem, ki je bilo odprto leta 2017, je ponovno pristala na prvem mestu. Ni pa presenetljivo, da so se na seznam uvrstili tudi drugi znani nočni klubi, kot sta berlinski Berghain in Green Valley v Camboriúju.

Klubi

Kateri nočni klubi so se uvrstili med najboljših 20 po izboru DJ Magazine?

  1. Hï Ibiza (Španija)
  2. Green Valley (Brazilija)
  3. Echostage (ZDA)
  4. Ushuaïa Ibiza (Španija)
  5. Boothaus (Nemčija)
  6. The Warehouse Project, Depot Mayfield (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)
  7. Fabric (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)
  8. Amnesia (Španija)
  9. Savayanew (Indonezija)
  10. Laroc Club (Brazilija)
  11. Illuzion (Tajska)
  12. Noa Beach Club (Hrvaška)
  13. Berghain (Nemčija)
  14. Zouk Singapore (Singapur)
  15. Papaya (Hrvaška)
  16. Play House (Kitajska)
  17. Fabrik (Španija)
  18. Ministry of Sound (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)
  19. Studio 338 (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske)
  20. Pacha Ibiza (Španija)