by admin | Nov 24, 2023 | Gledališče
Nizozemska nacionalna opera v Amsterdamu je prejela nagrado OPER za najboljšo operno hišo leta 2023!
Mednarodna strokovna žirija nemške revije OPER je Nizozemsko nacionalno opero počastila s prestižnim naslovom “Najboljša operna hiša 2023”! Nagrado bodo podelili 9. januarja 2024 na slovesnosti v Nizozemski nacionalni operi in baletu v Amsterdamu. S to nagrado mednarodna operna skupnost izkazuje odličnost Nizozemski nacionalni operi, ki trenutno deluje pod vodstvom direktorice Sophie de Lint.
Ulrich Ruhnke, predsednik žirije, je v uradni izjavi za javnost pojasnil izbiro: “Pod vodstvom Sophie de Lint Nizozemska nacionalna opera v Amsterdamu dokazuje, kako je lahko operna hiša pomembna in pridobi podporo v raznoliki urbani družbi. Sofisticirani projekti in dobro premišljen pristop združujejo ljudi različnih izvorov, okolij in zanimanj pod isto streho na Waterloopleinu, kjer je sedež operne hiše. Hkrati identiteta ustanove kot operne hiše ostaja najpomembnejša pri ustvarjanju programa, kar trdno utira nadaljnjo pot tej umetniški obliki v prihodnosti. Odličen izbor umetnikov podpira program redko izvajanih oper, klasik in odmevnih svetovnih premier, zaradi česar je vsaka nova produkcija prava izkušnja z velikim umetniškim pomenom. Nizozemska nacionalna opera je dom za mesto in hkrati nepogrešljiv akter v mednarodnem opernem svetu.”
Direktorica de Lint je v odgovor na nagrado dejala: “Zelo smo ponosni, da smo prejeli to prestižno nagrado. Pri ustvarjanju našega programa sodeluje veliko ljudi, zato ta nagrada pripada vsem našim odličnim kolegom, umetnikom in partnerjem, s katerimi sodelujemo. Nagrado vidimo predvsem kot spodbudo za nadaljnje trdo delo za zagotavljanje prisotnosti opere v današnji in jutrišnji družbi. Trajnost v vseh vidikih je za nas ključna tema. Tudi v okviru ustanove bomo še naprej iskali nove ustvarjalce, ki nas s svojimi zvoki in zgodbami navdušujejo in dodatno bogatijo našo umetniško formo. Skratka, treba je še veliko narediti!”
by admin | Nov 24, 2023 | Literatura
Nagrado za najboljši literarni prvenec 39. Slovenskega knjižnega sejma 2023 je prejela Pia Prezelj za roman Težka voda (Goga, 2023)!
Nagrado za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS-ju, dobi najboljše prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja, ki je izšlo med dvema knjižnima sejmoma.
Prejemnico nagrade je izbrala strokovna žirija v sestavi Suzane Tratnik (predsednica), Nade Breznik in Boruta Gombača.
Žirija je izbiro utemeljila z naslednjimi besedami: “Pia Prezelj v kratkem in premišljeno zgoščenem romanu Težka voda natančno prikaže odmaknjen svet vdove Ide in njenih najbližjih vaščanov in vaščank, čeprav gre navidezno le za fizično bližino. Med drugim ji pomaga soseda in ravno tako vdova Marta, dasiravno je prej ljubimkala z Idinim možem, in med njima se sklene nenadejano, skoraj neizrečeno zavezništvo. Idi je bila namreč v preteklosti najbliže Milena, toda zaradi tabuja lezbične ljubezni, o kateri ne more spregovoriti niti je umestiti, se je tudi sama raje oprijela vaških govoric o svojem ožganem mednožju, zaradi česar naj ne bi mogla imeti otrok, tako kot je tiho pristajala na moževo varanje. Delo je napisano v nekakšnem sočasju preteklosti in sedanjosti, vračanju istega ali celo v veččasju, kamor Pia Prezelj spretno umesti tudi epizode junakinjine demence. Mestoma enigmatično pisavo postopoma razpira v večplastno zgodbo oziroma zgodbe s številnimi možnostmi, ki bi lahko doletele Ido, njenega moža, Marto, Mileno, župnika Lojzeta ali pa nečloveške živali. Kot ugotavlja Ida, samosvoja ostarela junakinja romana Težka voda, nima namreč le klobasa dveh koncev, ampak ima lahko več reči kopico koncev. Tudi Idina usoda bi lahko imela povsem drugačen konec, čeprav je navidezno živela zgolj po družbenih pričakovanjih. Toda avtorici se posreči ustvariti samosvoj, notranje razplasten in izjemno prepričljiv svet starejše ženske, netipične junakinje sodobne literature. Čeprav je dogajalni prostor romana majhna, tudi zatohla vaška skupnost, se v njej kakor v topli gredi izrišejo družbeni simptomi, bržkone lastni vsakršni skupnosti. Prvenec Pie Prezelj poleg filighransko izdelane strukture odlikuje svež in tekoč pripovedni slog, izbrušen do potankosti, v njem pa prepoznamo zrelo in dovršeno pisavo.”
Nagrado so podelili v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma z neposrednim prenosom na valovih Radia Slovenija, Tretji program – program Ars.
by admin | Nov 24, 2023 | Likovna umetnost, Nekategorizirano
Vatikan javnosti prvič dovolil vstop v starorimsko nekropolo!
V sredini novembra so Vatikanski muzeji odprli vhod, ki se nahaja vzdolž obzidja, za vstop v nekropolo Via Triumphalis, starorimsko grobišče, ki leži pod Vatikanom. V grobišču se nahajajo marmorni sarkofagi, odprti grobovi ter rimski mozaiki in freske.
Grobnice umeščamo v obdobje med 1. in 4. stoletjem našega štetja. V njih se nahajajo “posmrtni ostanki sužnjev, osvobojencev in obrtnikov mesta Rim,” je povedal Leonardo Di Blasi, strokovnjak iz Vatikanskih muzejev.
»Začnemo se učiti o ljudeh, ki jih nismo poznali, zlasti o obredih, ki se zdijo bolj povezani z družino, sosesko, mestom ali osebnimi tradicijami kot z uradno vero,« je dodal Di Blasi.
Pred odprtjem za javnost so do nekropole lahko dostopali le odobreni znanstveniki in drugi strokovnjaki. Nekropola se nahaja zunaj ožjega Rima, saj je rimsko pravo narekovalo, da se upepelitev in pokopi izvajajo izven meja mesta zaradi varnosti in higiene. Odkrili so ga leta 1956 med gradnjo parkirišča. Področje se razteza na približno 100 kvadratnih metrov vzdolž odseka starodavne Via Triumphalis.
by admin | Nov 17, 2023 | Literatura
Salman Rushdie je kot prvi prejel življenjsko nagrado za kaljenje miru, ki ga je letos prvič podelil ameriški Center Vaclava Havla.
Zadnja čast za Salmana Rushdieja je nagrada, ki je bila zavita v skrivnost vse do takrat, ko je znameniti pisatelj vstal s svojega sedeža, da bi jo sprejel. Le nekaj od stotih udeležencev podelitve je bilo namreč vnaprej obveščenih o prejemniku. Salman Rushdie je bil lani na literarnem festivalu v New Yorku žrtev napada in se od takrat le malo pojavlja v javnosti.
“Opravičujem se, ker sem skrivnostni gost,” je dejal Rushdie, ko ga je napovedala iransko-ameriška pisateljica Azar Nafisi.
Center Vaclava Havla je poimenovan po češkem dramatiku in disidentu, ki je po padcu komunističnega režima v poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja postal zadnji predsednik Češkoslovaške. Havel je bil prav tako pomemben zagovornik človekovih pravic. Torkove slovesnosti, ki jo je vodila novinarka CBS News Lesley Stahl, so se udeležili številni pisci in diplomati.
76-letni Rushdie je omenil, da je prejšnji mesec v Nemčiji prejel nagrado za mir, zdaj pa nagrado za kaljenje miru, zaradi česar se sprašuje, na kateri strani “ograje” je. Velik del svojega govora je namenil Havlu, njegovemu tesnemu prijatelju, ki se ga je spominjal kot enega prvih voditeljev, ki so ga branili, potem ko se njegovo življenje popolnoma spremenilo zaradi odloka iz leta 1989, ki je zahteval njegovo smrt zaradi domnevnega bogokletja, ki bi ga naj povzročil s svojo knjigo Satanski stihi. Rushdie je prav tako dejal, da je bil Havel zanj velik navdih in junak, saj je znal biti umetnik in aktivist hkrati.
Center Vaclava Havla je podelil tudi nagrado za pogumnega pisca v nevarnosti. Prejemnik nagrade je Alaa Abdel-Fattah, zaprti egiptovski aktivist, ki ostaja pomemben simbol upora proti egipotovskem avtoritarnemu režimu. Nagrado je v njegovem imenu prevzela teta, priznana pisateljica Adhaf Soueif.
by admin | Nov 15, 2023 | Ples
Balet je umetnost, ki združuje tehniko, eleganco in strast.
Gibčnost, tehnična dovršenost in izjemna izraznost baletnih plesalcev in plesalk so oblikovale podobo baleta in v srcih občinstva pustile neizbrisen pečat.
Spoznajmo nekaj najbolj slavnih baletnih plesalk, ki so pustile nepozabno sled v zgodovini baleta.
Marie Taglioni (1804-1884)
Italijanska baletna plesalka Marie Taglioni je močno vplivala na obdobje romantike v baletu. Uril jo je predvsem njen oče Filippo Taglioni, leta 1822 pa je debitirala na Dunaju. V očetovem baletu La Sylphide, predstavljenem v Parizu leta 1832, je postala ena prvih žensk, ki je plesala na skrajnih konicah in tako ustvarila podobo baletnih špic. Bila je tudi prva baletka, ki je skrajšala svoje baletno krilo in s tem občinstvu omogočila, da je videlo njeno tehniko plesanja na konicah prstov. Postala je ena izmed najbolj slavnih italijanskih baletk – občinstvo pa jo je tako vzljubilo, da so po njej celo poimenovali torte in sladkarije.
Ana Pavlova (1881 – 1931)
Ana Pavlova velja za eno najboljših plesalk klasičnega baleta. Ruska primabalerina je leta 1891 dobila mesto v carski baletni šoli v Sankt Peterburgu, stara komaj 10 let. Še posebej je znana po svoji vlogi “umirajočega laboda”. Tri minute in 23 sekund solo rutino je posebej za Pavlovo koreografiral slavni Mihail Fokin in velja za pomemben mejnik v zgodovini baleta. Odplesala jo je približno 4000-krat in postala prva balerina, ki je gostovala po vsem svetu. Tik pred smrtjo naj bi izgovorila svoje slavne zadnje besede: “Pripravite moj kostum laboda”.
Margot Fonteyn (1919 – 1991)
Margot Fonteyn je bila ena najslavnejših plesalk londonskega Kraljevega baleta. Angleška ikona, ki jo je kraljica Elizabeta II. imenovala za primabalerino assoluta, je bila znana po svojem liričnem slogu, muzikalnosti, tehničnih spretnostih in popolnih linijah. Fonteyn se je Kraljevemu baletu pridružil pri 16-ih letih in odplesala mnoge klasične vloge v baletih, kot so Giselle, Trnuljčica ter Romeo in Julija. Mednarodno slavo je doživela v 60. letih, ko je začela plesati z znanim ruskim plesalcem Rudolfom Nurejevim.
Alicia Alonso (1920 – 2019)
Alicia Alonso, rojena na obrobju kubanske Havane, je na odru debitirala pri 11-ih letih v vlogi Trnuljčice. Pri 16-ih letih se je preselila v New York, da bi nadaljevala poklicno kariero in nadaljevala šolanje. Pri 20-ih letih so ji diagnosticirali odstop mrežnice in je morala posledično prestati tri operacije. Čeprav je bila zaradi tega priklenjena na posteljo, je v kasnejšem intervjuju rekla: »Plesala sem v mislih. Slepa, negibna, ležeč na hrbtu.« Ko je ozdravela, je za Ameriško baletno gledališče nastopila v vlogi Giselle, ki je postala ena najbolj znanih vlog v njeni karieri. Leta 1948 je ustanovila baletno skupino Alicia Alonso, ki je sčasoma postala Ballet Nacional de Cuba.
Maria Tallchief (1925 – 2013)
Ne samo, da Maria Tallchief veljala za prvo ameriško primabalerino v zgodovini, ampak se je leta 1947 zapisala v zgodovino tudi kot prva ameriška staroselka, ki si je prislužila ta naziv. V spektakularni karieri, ki je trajala več kot 50 let, je Maria Tallchief na novo definirala ameriško umetniško identiteto doma in v tujini ter na novo redifinirala meje tradicionalnega baleta.
Natalia Makarova (1940 – )
V Rusiji rojena balerina se je začela izobraževati na leningrajski koreografski šoli pri 12 letih. Po diplomi leta 1959 se je pridružila baletu Kirov (danes Mariinsky) in kmalu postala ena njihovih vodilnih balerin. S svojo neverjetno tehniko, izjemno gibljivostjo in izrazno močjo je hitro pridobila prepoznavnost. Njena izjemna tehnika in igralska senzibilnost sta ji omogočili, da se je izkazala v številnih različnih vlogah, čeprav je morda najbolj znana po vlogi v Giselle.
Sylvie Guillem (1965 – )
Sylvie Guillem, francoska baletna plesalka, je znana po svojem revolucionarnem in netradicionalnem pristopu k baletu. Leta 1984 je postala najmlajša plesalka v zgodovini Baleta pariške Opere, ki je imela najvišji položaj étoile (“zvezda”). Njena izjemna gibljivost in inovativni pristop k tradicionalnim plesnim formam so ji prinesli svetovno slavo in danes velja za ikono sodobnega plesa.
Misty Copeland (1982 -)
Misty Copeland, ameriška baletna plesalka, je podrla tabuje, ko je leta 2015 postala prva afroameriška primabalerina v prestižnem Ameriškem baletnem gledališču. Čeprav je začela trenirati pozno, pri 13 letih, je Copelandova plesala v najznamenitejših baletnih predstavah. Njeno izjemno delo ni le vplivalo na razumevanje rase in raznolikosti v baletu, temveč je tudi navdihnilo mnoge mlade plesalke, ki so si želele slediti svojim sanjam, ne glede na barvo kože.
